Inštitut za primerjalno pravo pri PF v sodelovanju s Službo Vlade RS za zakonodajo in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani vabi na strokovno srečanje XVI. Nomotehnični dnevi, ki se bo odvijalo v sredo, 23. maja 2018, s pričetkom ob 9.20 na Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana. Program s prijavnico

Nomotehnika je veda o pripravljanju pravnih predpisov, ki zajema metodične, strukturne in jezikovne vidike splošnih pravnih aktov. Ustrezna vsebinska in oblikovna členitev prispeva k preglednosti predpisov, precizno in razumljivo izražanje, dosledna uporaba ustaljenega pravnega izrazoslovja ter spoštovanje jezikovnih tehničnih navodil pa k njihovi večji jasnosti in razumljivosti. Pri pripravi predpisov je potrebno upoštevati tudi ustrezno sistemsko umestitev posameznih norm v hierarhiji predpisov ter postopkovne vidike normodajne dejavnosti. Sistematično ukvarjanje s problemi nomotehnike je bilo v Sloveniji predolgo zapostavljeno, kar bi lahko imelo resne posledice za razvij pravnega sistema, saj le tehnično in vsebinsko kvalitetno pripravljeni predpisi omogočajo predvidljivost in pravno varnost pri vzpostavljanju družbenih in gospodarskih odnosov. Nove izzive za slovensko nomotehniko je zastavilo zlasti vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, s katerim so v slovenski pravni red pričele pospešeno vdirati prvine različnih tujih nomotehničnih tradicij, ki pogosto niso ustrezno usklajene s siceršnjim oblikovanjem slovenskih pravnih norm. Inštitut za primerjalno pravo v sodelovanju s Službo Vlade RS za zakonodajo od leta 2003 dalje vsakoletno pripravlja strokovno srečanje »Nomotehnični dnevi«, ki je namenjeno vsem, ki prihajajo v stik s pripravo najrazličnejših pravnih predpisov tako na državni kot tudi lokalni ali evropski ravni. Cilj srečanja je seznanjanje zainteresirane publike z aktualnimi nomotehničnimi izzivi in izoblikovanje širokega strokovnega soglasja pri razvoju jasnih načel slovenske nomotehnike.

Movit vabi na nacionalno srečanje projekta strateškega partnerstva nacionalnih agencij na področju socialnega vključevanja, kamor poskušajo vključiti čim več organizacij, ki prihajajo iz območij, kjer projekti programa Erasmus+: Mladi v akciji še ne potekajo. Srečanje je namenjeno predstavnikom organizacij, ki so začetniki v programu in bi radi pridobili več informacij. Projekt je sestavljen iz nacionalnega srečanja, mednarodnega srečanja in okrepljene podpore po zaključku cikla usposabljanj.
Srečanje bo potekalo v sredo, 23. maja 2018 z začetkom ob 10. uri in zaključkom ob 14:00. Vabilo in Prijavnica

Kontaktna točka programa Evropa za državljane organizira delavnico Kako do uspešne prijave na razpis programa Evropa za državljane, ki bo 23. maja 2018 na CMEPIUS, Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana, v predavalnici v pritličju.

Delavnica je namenjena tistim predstavnikom upravičenih organizacij (javni organi ali nepridobitne organizacije s statusom pravne osebe), ki želijo prijaviti svojo projektno idejo na program Evropa za državljane (EZD). Na delavnici boste izvedeli, na kaj morate biti pozorni, da bo imela vaša projektna prijava več možnosti za uspeh. Poleg osvojitve znanj za uspešno prijavo na razpis bo drugi del delavnice namenjen razvoju vaših projektnih idej ter spoznavanju z razpisno dokumentacijo.

Število prostih mest na delavnici je omejeno. Prijave se zbirajo do 20. 5. 2018 prek spletne prijavnice. Pri prijavi na delavnico navedite vaše dosedanje izkušnje s programom in na kratko opišite, kakšna je vaša osnovna projektna ideja.

Ministrstvo za javno upravo (MJU) in Zavod Tehnološka Mreža ICT (Zavod TM ICT) sta projektna partnerja na transnacionalnem projektu PPI2Innovate, katerega namen je krepitev zmogljivosti za spodbujanje uporabe javnega naročanja inovativnih rešitev (JNI). Namen projekta je med drugim tudi izvedba pilotnega javnega naročila inovativne storitve (MJU) ter vzpostavitev Kompetenčnega centra za javno naročanje inovativnih rešitev (Zavod TM ICT).

Vabimo vas na PPI2Innovate usposabljanje za naročnike v organizaciji MJU in Zavoda TM ICT, ki bo potekal v sredo 23. 5. 2018 od 9.30 do 13.00 v Hiši EU, na Dunajski cesti 20 v Ljubljani. Na dogodku bo izvedena uvodna predstavitev javnega naročanja inovativnih rešitev ter predstavitev javnega naročila inovativne rešitve na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki ga v okviru projekta PPI2Innovate izvaja Ministrstvo za javno upravo. Izvedena bo tudi interaktivna diskusija v obliki mapiranja projektov in potreb po JNI na področju zdravja, energije in IKT.

Udeležba na usposabljanju je brezplačna. Plačljivo parkiranje s strani udeležencev je možno za Gospodarskim razstaviščem. Prosimo vas, da se na dogodek prijavite na naslov katja.golavsek@gov.si. Za morebitna vprašanja se lahko obrnete na Katjo Golavšek (01 478 87 86). Projekt PPI2Innovate sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) v okviru transnacionalnega programa Interreg SREDNJA EVROPA. Vabilo, prijavnica in dnevni red dogodka

V Državnem svetu bo potekal posvet z naslovom “KAKO PREPREČITI IZUMIRANJE SLOVENSKEGA NARODA”, katerega sestavni del bo 11. demografska konferenca “SOOČANJE Z DEMOGRAFSKIMI IZZIVI.

Več informacij si lahko preberete v vabilu, prilagamo pa tudi obrazec.

Na osnovi posveta in konference bodo izdali brošuro in poslali vprašanje oziroma pobudo predsedniku vlade RS in predsedniku RS. Strokovno-znanstveni prispevki bodo objavljeni v zborniku.

Dogodek ima javni značaj, prenaša se po televiziji. Vstop je prost.

V petek, 25. maja 2018 bo v Državnem svetu Republike Slovenije, ob 9.30 uri potekal posvet z naslovom “25. 5. – evropski dan D za varstvo osebnih podatkov”.

Več o programu najdete v vabilu na tej povezavi.

Vabimo vas na študijski obisk v Velenje, kjer se boste seznanili z dobrimi praksami na področju trajnostne mobilnosti iz te regije, študijski obisk pa bo delno potekal tudi na terenu, predstavljena bosta brezplačni javni prevoz in sistem za izposojo mestnih koles.

Študijski obisk je dobra priložnost, da spoznate ukrepe za trajnostno mobilnost iz prve roke in izmenjate izkušnje, ki jih imate z uvajanjem in izvajanjem podobnih ukrepov v svoji občini. Razprava ob koncu dogodka bo namenjena pogovoru o možnostih za prenos predstavljenih dobrih praks v druga okolja.
Vabljeni predstavniki občin, nevladnih organizacij, lokalnih pobud, šol in drugih akterjev, ki se zavzemate za trajnostno mobilnost in bi želeli spoznati slovenske primere dobrih praks ter izmenjati izkušnje o podobnih pristopih.

Udeležba na dogodku je brezplačna. Zaradi lažje organizacije dogodka vas prosimo, da se najkasneje do 24. 5. 2018 prijavite na tej povezavi ali na petra.ockerl@ipop.si.
Več informacij o študijskem obisku najdete tukaj. 

Na delavnici o novem pilotnem finančnem mehanizmu programa LIFE (NCFF) bodo predstavili sofinanciranje projektov s področja ohranjanja narave in prilagajanja na podnebne spremembe.Izvedeli boste katere dejavnosti lahko financirate, in dobili odgovor na vprašanje, če ste do takega financiranja upravičeni.
Cilj NCFF (Natural Capital Financing Facility) je dokazati, da lahko projekti naravnega kapitala ustvarjajo prihodke in/ali zmanjšujejo stroške, medtem ko uresničujejo cilje LIFE na področju varstva narave in prilagajanja na podnebne spremembe.
Dogodek bo potekal v četrtek, 31. maja 2018, v hotelu Brdo (Predoslje 39, 4000 Kranj).
Več informacij o dogodku najdete na tej povezavi.
Prijave sprejemamo do 23. maja 2018 preko PRIJAVNEGA OBRAZCA.

179. redna seja Vlade RS 10.5.2017

Vlada o koriščenju evropskih sredstev 2014–2020

Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta ( 2014 do konca marca 2018). V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca marca 2017 odobrenih 301 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti 1,84 milijarde evrov, kar je 60 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del). Do danes pa je bilo izdanih še za 38 milijonov dodatnih odločitev o podpori, kar v skupnem znesku do danes predstavlja 1,88 milijarde evrov odobrenih sredstev.

Do konca marca 2018 je bilo podpisanih za 1,73 milijarde evrov oziroma 57 odstotkov pogodb, iz državnega proračuna in z naslova finančnih instrumentov pa je bilo izplačanih nekaj več kot 414 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov razpoložljivih sredstev oziroma 23 odstotkov vseh odobrenih sredstev. Država je do konca lanskega leta Evropski komisiji (v nadaljevanju EK) posredovala za 253 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 8 odstotkov razpoložljivih sredstev, v državni proračun pa se je iz evropskega steklo 168 milijonov evrov.

Celotno poročilo bo objavljeno na spletni strani SVRK in na www.eu-skladi.si, kjer so na voljo tudi druge informacije o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020.

Vlada sprejela Končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017

Vlada se je na seji 10. maja seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav in močnega vetra med 11. in 13. decembrom 2017 na območju Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Ljubljanske, Notranjske, Obalne, Podravske, Prekmurske, Posavske, Severnoprimorske, Vzhodnoštajerske, Zahodnoštajerske in Zasavske regije, ki v 140 občinah skupno znaša 132.765.108,52 evra in jo je 16. marca 2018 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 636.332,66 evra, v  gozdovih 42.244.184,99 evra, škoda na uničenih objektih 764.124,64 evra, delna škoda na stavbah 2.136.849,10 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 7.497.952,35 evra, škoda na gozdnih cestah 1.307.653,00 evrov, škoda na vodotokih 75.127.079,04 evra, škoda na državnih cestah 2.721.178,03 evra, škoda na železnici 227.588,59 evra ter škoda v parkih in vrtovih, ki so kulturna dediščina, 102.166,12 evra. Škoda v stavbah, ki so kulturna dediščina, je zajeta v delni škodi na stavbah.

Skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije bodo pristojna ministrstva pripravila programe odprave posledic škode skladno z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Opredelitev Slovenije v primeru tožbe zaradi direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb

Vlada se je seznanila s tožbo Evropske komisije proti Sloveniji, ker najpozneje do 18. aprila 2016 ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Slovenije oz. ker o teh predpisih ni obvestila Evropske komisije

Vlada je na tej podlagi sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku v primeru tožbe Evropske komisije proti naši državi zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov za prenos direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Slovenije. Država bo zastopala stališče, da je del določb omenjene direktive že prenesen v slovenski pravni red, pojasnila pa bo tudi, da bo direktiva celovito prenesena v slovenski pravni red s sprejemom novega zakona o postopkih za podeljevanje koncesij.

Vlada sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka ocene ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti

Ustavno sodišče Republike Slovenije je 27. 12. 2017 Državnemu zboru Republike Slovenije (Državni zbor) posredovalo pobudo skupine pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti s predlogom za začasno zadržanje izvrševanja nekaterih njegovih delov.

Vlada Republike Slovenije je glede na poziv Ustavnega sodišča RS, da posreduje mnenje glede navedb v pobudi, ki se nanašajo na določbe, glede katerih je bila pobuda sprejeta, proučila prejeto gradivo in sprejela mnenje, določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Vlada sprejela odgovor na vprašanje v zvezi z izvajanjem Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti

Vlada je sprejela odgovor na vprašanje državnega svetnika, kako naj lokalne skupnosti ravnajo, da jim bo v skladu z zakonom in pojasnilom MJU omogočeno dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2018 ter sprejem in dopolnjevanje načrta za leto 2019. Ob tem je državni svetnik na vlado naslovil pobudo, naj omenjeni zakon novelira tako, da bo ta občinam omogočil dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2018 in dopolnjevanje načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019 v izvedljivih rokih.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da ZSPDSLS, ki je veljal konec leta 2017 ob sprejetju občinskih proračunov za leto 2018 dopolnjevanja in spreminjanja letnih načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem, z nekaj v zakonu določenimi izjemami, ni dopuščal. Dosedanje prakse medletnega spreminjanja in dopolnjevanja letnih načrtov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jih navaja državni svetnik in jih v prehodnem obdobju ni več mogoče izvajati, so bile zato izvedene brez pravne podlage in v nasprotju veljavnimi predpisi. Ministrstvo za javno upravo je tekom dveletnega obdobja priprave novega ZSPDSLS-1 intenzivno sodelovalo z združenji samoupravnih lokalnih skupnosti ter s predstavniki posameznih občin, a s praksami in problematiko, ki jih navaja svetnik, ni bilo seznanjen v nobeni od faz priprave in sprejemanja zakona. Kljub temu so bile zaradi zavedanja pomembnosti za delovanje pa so bile v zakon vnesene prehodne določbe.

V odgovoru Vlada zanika navedbe državnega svetnika, češ da so bile samoupravne lokalne skupnosti z vsebino zakona in njegovimi prehodnimi določbami seznanjene šele po njegovem sprejetju. ZSPDSLS-1 je bil namreč sprejet po rednem zakonodajnem postopku, v katerega so bile v vseh fazah obravnave intenzivno ves čas vključene tako samoupravne lokalne skupnosti kot tudi združenja samoupravnih lokalnih skupnosti, prav z namenom, da se pravočasno lahko seznanijo z vsebino zakona, podajo svoje pripombe ter na ustreznost vsebine zakona vplivajo tako preko svojih mnenj kot tudi preko svojih predstavnikov v Državnem svetu. Nadalje Vlada v odgovoru svetniku podrobneje pojasni potek sprejemanja zakona in opiše možnosti, ki so jih občine in združenja imela za podajo predlogov in pripomb, tudi glede določitve prehodnih določb, pa jih kljub pozivom niso podala. Kljub vsem postopkovnim varovalkam je MJU zaradi dosedanjega korektnega sodelovanja še dodatno pisno opozorilo tako združenja kot tudi same samoupravne lokalne skupnosti na uveljavitev in prehodni režim ZSPDSLS-1 ter poslalo tudi dodatna pojasnila.

Glede na vse navedeno in ker gre za nedavno sprejet zakon po rednem zakonodajnem postopku ter ob dejstvu, da Vlada opravlja le tekoče posle, k spremembi ZSPDSLS-1 Vlada ne bo pristopila.

242. dopisna seja Vlade RS 16. 5. 2018

Uredba o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim

Vlada je sprejela Uredbo o določitvi podrobnejših namenov porabe in meril za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim. Uredba je pripravljena v skladu z 20. členom Zakona o financiranju občin (velja od 1.1.2018), ki omogoča neposredno ali posredno financiranje dejavnosti in programov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti. Določa, da se sredstva občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma samoupravnim narodnim skupnostim v teh občinah za vsako proračunsko leto zagotovijo v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin ter določa podrobnejše namene porabe in merila za izračun višine sredstev, ki pripadajo posameznim občinam oziroma posameznim občinskim samoupravnim narodnim skupnostim.

Na podlagi izračunov predstavlja 0,15 % skupne primerne porabe občin za leto 2018 znesek 1.707.504,22 EUR, za leto 2019 pa 1.731.062,684 EUR. Vlada RS je manjkajoča sredstva v višini 77.504,22 EUR za leto 2018 zagotovila s prerazporeditvijo iz postavke tekoče proračunske rezerve Ministrstva za finance s sklepom z dne 20. 2. 2018. Manjkajoča sredstva za leto 2019 v višini 101.062,69 (znesek po trenutno veljavni zakonodaji) Urad za narodnosti načrtuje ob pripravi sprememb proračuna za leto 2019 ali ob pripravi rebalansa 2019. Znesek za leto 2019 se lahko spremeni in bo točno znan šele, ko bo določena povprečnina za leto 2019.

Vlada sprejela Uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za izvajanje določenih podukrepov iz PRP 2014–2020

Vlada je sprejela Uredbo o dodeljevanju podpore prek finančnih instrumentov za izvajanje določenih podukrepov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Z uredbo se izvaja podpora preko finančnih instrumentov in črpanje sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v okviru treh podukrepov PRP 2014–2020, in sicer za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti ter naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov za izvajanje operacije naložbe v pred industrijsko predelavo lesa.

(Vir: Vlada RS, bh)

Znane so podrobnejše informacije o 4. pozivu za inovativne urbane projekte UIA (Urban Innovative Actions), ki bo objavljen oktobra 2018. Na voljo bo 100 milijonov evrov sredstev za projekta na štirih področjih. Leta 2017 sta bili na drugem pozivu pobude UIA uspešni dve slovenski mesti, Maribor in Ljubljana. Z inovativnima in kvalitetnima projektoma na področju krožnega gospodarstva sta skupno pridobili dobrih 7 milijonov evrov (projekta APPLAUSE (Alien PLAnt SpEcies) in URBAN SOIL 4 FOOD).

Z uspešnim iskanjem rešitev za potrebe občin lahko financiramo tudi likvidnostne potrebe občine (kratkoročni kredit za financiranje izvajanja proračunskih obveznosti občine) z ugodno obrestno mero in dolgo ročnostjo. Po potrebi se lahko dogovori tudi fiksna obrestna mera.

SID banka že od leta 2016 nudi “Razvojno-spodbujevalni program za financiranje občin”, kjer so na voljo ugodna do 20-letna sredstva v višini 100 mio EUR. Spodaj izpostavljamo nekatere bistvene elemente programa:

• namen programa je spodbujanje naložb občin v lokalno javno infrastrukturo, lokalnih ukrepov učinkovite rabe energije ter lokalne stanovanjske oskrbe za ranljive skupine prebivalstva;
• dopustno trajanje projekta je največ 5 let;
• celotni stroški posameznih naložb so lahko od 40.000 EUR do 20.000.000 EUR;
• maximalna višina kredita je v višini 85 % stroškov projekta;
• ročnost kredita je najmanj 5 let in največ 20 let od sklenitve kreditne pogodbe;
• moratorij na odplačilo kredita je mogoče za obdobje izvedbe projekta;
• predvidena obrestna mera je 6-m euribor + 0,7 % ali dogovorjena fiksna obrestna mera;
• s programom se lahko podpirajo tudi projekti javno-zasebnega partnerstva;
• občina lahko pridobi tudi več kreditov za več projektov;
• poenostavljeno poročanje porabe sredstev.

Hkrati vas obveščamo, da vam lahko brezplačno svetujejo tudi pri postavljanju finančne platforme za večje naložbe s kombiniranjem različnih virov, saj je SID banka vstopna točka svetovalnega vozlišča za naložbe v Sloveniji.

Več informacij.

Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 54/2017 objavljen Javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti iz akcijskih načrtov Celostnih prometnih strategij. Do sredstev po tem javnem razpisu, glede na območje upravičenosti, so upravičene le občine z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij).
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti in s tem k izboljšanju kakovosti zraka v mestih ter k boljši povezanosti urbanih območij z njihovim zaledjem, zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora v urbanih območjih in povečanju prometne varnosti.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev posameznim občinam za sofinanciranje operacij, ki predstavljajo investicije v infrastrukturo za pešce, infrastrukturo za kolesarje in avtobusna postajališča.
Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu, znaša 20.037.309,54 EUR.
Javni razpis ima 3 roke za oddajo vlog.
1.        Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je bil četrtek, 23. 11. 2017.
2.        Drugi rok za oddajo vlog je bil torek, 6. 3. 2018.
3.        Morebitni tretji rok za oddajo dodatnih vlog je torek, 5. 6. 2018.

Tukaj najdete seznam občin, iz katerega so razvidne občine, ki so upravičene do sredstev v okviru javnega razpisa za sofinanciranja ukrepov trajnostne mobilnosti.  Ta podatek je razviden iz Priloge 1, ki določa višino zagotovljenih sredstev za posamezno občino v 1. in 2. odpiranju.  Za pridobitev sredstev pa mora posamezna občina seveda izpolnjevati splošne in specifične pogoje razpisa. Kljub temu, da je do sredstev upravičena občina, so upravičene investicije le znotraj mej mestnih območij po GURS (večinoma le naselje, kjer je sedež občine). Določene občine pa imajo poleg samega mestnega naselja tudi območja mestnega naselja, v katerih so investicije ravno tako upravičene.

Kontakt za več informacij mzi-mobilen.si@gov.si; Več informacij in razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani MZI:
http://www.mzi.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/. 

Od 7. maja dalje je odprt razpis za prijavo projektov za program Interreg Europe. Razpisna dokumentacija za četrti javni razpis je na voljo na spletni strani programa Interreg Europe. Program je v prvi vrsti namenjen nosilcem ali izvajalcem javnih politik, ostale institucije so strokovna podpora. Osnovno orodje programa je zbiranje, analiziranje, razširjanje in prenos izkušenj ter dobrih praks pri oblikovanju in izvajanju javnih politik na naslednjih vsebinskih področjih: raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, konkurenčnost MSP, nizkoogljično gospodarstvo ter okolje in učinkovita raba virov. Razpis bo odprt do 22.6.2018.

Program Interreg ADRION je 26.3.2018 odprl 2. javni razpis za projekte iz Prednostne osi 2 – turizem in okolje. Razpis, kjer je na voljo 34,3 mio. EUR EU sredstev, bo odprt do 26.6.2018. Celotna razpisna dokumentacija je na voljo na programski spletni strani.