180. redna seja Vlade RS 24.05.2018
Vlada potrdila Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017
Vlada RS je potrdila novo končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2017, ki znaša 65.287.242,85 evra.
Vlada RS bo za izvedbo programa zagotovila sredstva iz proračunske rezerve v letu 2018 v višini 7.042.937,90 evrov. Od teh sredstev upravičenci prejmejo do 7.000.000,00 evra državne pomoči, do 42.937,90 evra pa je namenjeno stroškom izvedbe programa.
Na podlagi ocene neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji v letu 2017 je bilo ugotovljeno, da je suša največjo škodo povzročila obalni, podravski, pomurski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, ljubljanski, koroški in zasavski regiji.
Oškodovanci so za sušo v letu 2017 v 156 občinah vložili 15.364 vlog, za skupaj 141.384 ha kmetijskih površin.
Uredba o spremembah Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji.
Določa se pravilno rabo grafičnih enot rabe zemljišč (GERK), pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti, vlaganje zbirne vloge, sporočanje istovrstne skupine pridelkov, izjemo za zagotavljanje deleža lastnih surovin pri proizvodnji piva, plačljivo nudenje športnih rekvizitov gostom, nudenje prostora za bivalna vozila na turističnih kmetijah z nastanitvijo ter spremembe dejavnosti socialno varstvo. Pri pridobitvi dovoljenja za opravljanje dejavnosti se ne zahteva več vpisa v register obrata.
Uvajajo se nove dopolnilne dejavnosti proizvodnja krmil, konzerviranje in vlaganje jajc, nega telesa in sproščanje s panjskim zrakom, nabiranje smole ter svetovanje uporabnikom čebeljih pridelkov in uporabnikom eteričnih olj.
Dopolnilno dejavnost socialno varstvo lahko opravlja nosilec, ki je pridobil odločbo o pravici do sredstev iz podukrepa Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani iz Programa razvoja podeželja v Republiki Sloveniji v obdobju od 2014 do 2020. Kmetija lahko nudi celodnevno bivanje največ šestim osebam v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah, dnevne oblike bivanja pa največ dvanajstim osebam
Dopolnjen Izvedbeni načrt resolucije o nacionalnem programu športa
Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je revidiralo učinkovitost Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pri skrbi za dediščino s področja športa, jima je naložilo, da v roku 90 dni predložita odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi. Ministrstvo je v roku pripravilo spremembe in dopolnitve Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 v delu, ki se nanaša na razvoj muzejske dejavnosti v športu. Z dopolnitvami je podrobno določilo dejavnosti, roke za njihovo izvedbo, nosilce dejavnosti ter koordinacijo med njimi.
248. dopisna seja Vlade RS 30.05. 2018
Odlok o strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do 2023
Vlada je na dopisni seji na podlagi Zakona o prostovoljstvu in Zakona o nevladnih organizacijah sprejela odlok o strategiji razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva. S tem odlokom se sprejema Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva do leta 2023.
Gre za opredelitev strateških smernic za nadaljnji razvoj nevladnih organizacij in prostovoljstva. Strategija naslavlja izzive, kot je razdrobljen NVO sektor ter premalo sodelovanja in povezovanja, nizka profesionalizacija (delež zaposlenih v NVO je manj kot 1%), transparentno in ciljno financiranje NVO, kakovostno organizirano prostovoljstvo. Glavni cilji in ukrepi pa so: vzpostaviti spodbudno podporno okolje za delovanje in razvoj NVO, okrepiti vlogo NVO pri načrtovanju in izvajanju javnih politik na lokalni in nacionalni ravni, o
- krepiti sodelovanje NVO in gospodarstva in čezsektorska partnerstva, s
- podbujati transparentnost, integriteto in odgovornost NVO, s
- podbujati solidarnost in kakovostno prostovoljstvo ter razvoj različnih oblik prostovoljstva na lokalni in nacionalni ravni.
Periodični načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015 – 2020 za leti 2018 in 2019
Periodični načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015 – 2020 za leti 2018 in 2019 določa aktivnosti za uresničevanje opredeljenih ukrepov za dosego ciljev. Nosilci ukrepov so opredelili aktivnosti, ki jih bodo izvajali v letih 2018 in 2019, način izvedbe in pričakovani rezultat ter prispevek k doseganju ciljev. V periodičnem načrtu so opredeljena tudi potrebna finančna sredstva za izvedbo aktivnosti, ki se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije in sredstev Evropske komisije. Pri nekaterih aktivnostih finančna sredstva niso posebej opredeljena, ker gre za redno delo.
Drugi periodični načrt opredeljuje posamezne naloge in aktivnosti nosilnih in sodelujočih organov za izvajanje ciljev in ukrepov na posameznih področjih za leti 2018 in 2019. Za doseganje ciljev in uresničenje enakosti spolov v praksi bosta uporabljena dva temeljna pristopa, ki se medsebojno dopolnjujeta: posebni ukrepi in integracija načela enakosti spolov v vse politike in programe (gender mainstreaming).
Poročilo o obsegu naravne ujme v gozdovih
Vlada je potrdila Poročilo o obsegu naravne ujme – 4. odstavek 1. člena Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. Seznanila se je tudi s končno oceno neposredne škode v gozdovih, ki znaša 48,0 mio evrov zaradi vetroloma med 11. in 13. decembrom 2017 in 6,9 mio evrov zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2017 in presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2017. Vlada je določila tudi, da se sredstva za odpravo posledic naravne nesreče iz 1. točke tega sklepa za izvedbo sanacije poškodovanih gozdov zagotovijo v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 (Ukrep M08.4 Podpora za odpravo škode po gozdovih).
Za sanacijo posledic vetroloma v gozdovih je Zavod za gozdove Slovenije lastnikom gozdov med 1. 1. in 24. 4. 2018 izdal več kot 13.000 ustreznih odločb v obsegu 1.600.000 m3 drevja. Za sanacijo poškodovanih gozdov bo po ocenah potrebnih 11.829.843 evrov, za zagotovitev prevoznosti gozdnih prometnic in gradnjo novih prometnic pa 1.288.617 evrov. Sredstva se bodo zagotovila v okviru ukrepa Podpora za odpravo škode po gozdovih iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020.
Uporaba tehnologije veriženja blokov (blockchain tehnologij) in oblikovanje ustreznega okolja za pospešeno regulacijo kriptovalut na relevantnih regulatornih področjih
Vlada je sprejela Akcijski načrt za pripravo podlag za pospešeno implementacijo uporabe tehnologije veriženja blokov (blockchain tehnologij) in oblikovanje ustreznega okolja za pospešeno regulacijo kriptovalut na relevantnih regulatornih področjih.
Akcijski načrt predstavlja nabor ukrepov, ki jih mora Republika Slovenija izvesti za uspešno implementacijo blockchain tehnologij in regulacijo primarne izdaje žetonov z namenom vzpostaviti pravno varno in ekonomsko stabilno okolje za ustanavljanje, rast in razvoj podjetniških pobud, projektov in blockchain start up podjetij, ki temeljijo na uporabi blockchain tehnologij.
Namenjen je:
- identifikaciji pravnih podlag evropskih in drugih institucij za pospešitev razvoja in implementacije blockchain tehnologije ter opredelitev implementacije pravne ureditve v slovenski zakonodaji,
- identifikaciji relevantnih področij (vertikal), ki bi z uporabo blockchain tehnologij dosegle bistveno povečanje učinkovitosti in s tem vplivale na uspešnost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva,
- identifikaciji obstoječih tehnoloških rešitev z uporabo na blockchainu temelječih tehnologij in mapiranje obstoječih primerov iz različnih področij gospodarstva in družbe (t.i. vertikal) ter priprava smernic za uporabo te tehnologije na novih primerljivih primerih,
- pospeševanju uporabe tehnoloških rešitev v razvojno investicijskih projektih z angažiranjem tehnološkega in poslovnega znanja, s krepitvijo podpornega okolja za ustvarjanje ustrezne baze znanja za ustvarjanje ekosistema pa bo hkrati omogočil nastajanje novih in inovativnih projektov, podjetniških iniciativ in podjetij, temelječih na blockchain tehnologijah, na drugi strani pa bo omogočal rast ali transformacijo obstoječih poslovnih sistemov na poti k ustvarjanju nove, distribuirane ekonomije.
Uredba o razvrščanju objektov
Z izdano uredbo se objekti razvrščajo glede na zahtevnost v enostavne, nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne. Razlikovanje med posamezno zahtevnostjo objektov vpliva na to, ali je za objekt potrebno gradbeno dovoljenje (npr. za enostavne objekte ni potrebno), vpliva na to, kakšna dokumentacija se priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, za zahtevne objekte se izvede tehnični pregled, za ostale pa ni obvezen. Ta razvrstitev vpliva tudi na inšpekcijski nadzor, saj skladnost enostavnih objektov s prostorskim izvedbenim aktom in predpisi občine nadzoruje občinska inšpekcija.
Spremembe Uredbe o odlagališčih odpadkov
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlagališčih odpadkov.
S spremembami in dopolnitvami se glede na veljavno uredbo, ki ureja odlagališča odpadkov, predvsem: omogoči preverjanje in spreminjanje pravnomočnih dovoljenj (o zaprtju odlagališča) po uradni dolžnosti v skladu z Zakonom o varstvu okolja, zaradi česar upravljavcem odlagališč najpozneje v desetih letih po pravnomočnosti odločb o zaprtju odlagališča ni treba predložiti vlog za okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zahtevo iz Uredbe o odlagališčih odpadkov; omogoča, da v primeru uveljavitve načela subsidiarnosti iz Zakona o varstvu okolja, ko mora država zagotavljati obratovanje odlagališča odpadkov, predložitev finančnega jamstva ni potrebna; v celoti prenaša v slovenski pravni red zahtevo iz Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih, nekateri izrazi se uskladijo z izrazi v Uredbi o odpadkih.
(Vir: Vlada RS, ur)