Predlog Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOV) za tretjo obravnavo.
Državni zbor je na 11. redni seji dne 27. 6. 2023 opravil drugo obravnavo Predloga Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in sprejel amandmaje k posameznim členom in sprejel sklep, da Vlada pripravi besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo. Besedilo predloga zakona je pripravljeno na podlagi sprejetih amandmajev in pravno tehnično urejeno.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu
Vlada soglaša z amandmaji k predlogu zakona. Z amandmaji so upoštevane pripombe Zakonodajno pravne službe (ZPS) Državnega zbora v zvezi z nomotehničnimi popravki, obrazložitvijo nekaterih členov predloga zakona in popravki členov.
Z amandmaji členov, ki spreminjajo poglavje Zbiranje podatkov v verigi preskrbe s hrano se je bolj splošno opredelili namen zbiranja podatkov o cenah, količinah in poreklu kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov. Na podlagi analize pridobljenih podatkov se bo lahko dodelila podpora kmetijskim sektorjem. Prav tako se je natančneje opredelilo, da zavezanci za pošiljanje podatkov, podatke v informacijski sistem Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja tudi vnašajo. Na novo je bila opredeljena definicija trgovca, kjer se je dodalo, da so zavezanci za pošiljanje podatkov tudi srednje velika podjetja, ter da se vsi izrazi uporabljajo izključno za namene tega poglavja. Zaradi vsebin novega 170.a člena se je spremenil tudi naslov poglavja, ki sedaj glasi: 6. Tržno informacijski sistem, informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano in kmetijsko knjigovodstvo. Sprememba je tudi v prekrškovnih določbah, kjer se je v prvem odstavku spremenjenega 176. člena enaindvajseta alineja spremenila tako, da je usklajena z vsebino ostalih sprememb.
V amandmajih člena, ki ureja ohranjanje in razvoj kmetijstva se je popravil postopek izbire organizacije in potrditve večletnih programov aktivnosti v javni razpis, bolj natančno se je določilo kdo pripravlja večletne in letne programe aktivnosti in kakšna je vloga komisije pri vrednotenja letnih programov aktivnosti glede na izhodišča ministrstva in večletne programe aktivnosti. Prav tako so se v členu poenotili nekateri izrazi in pripravili nomotehnični popravki, ki so namenjene večji jasnosti in vsebinski usklajenosti besedila zakona. Nadalje se je obrazložilo, da se bo obseg dodeljenih sredstev, podrobnejša opredelitev pogojev za dodelitev finančne podpore, merila za določitev višine sredstev in rok za vlaganje vlog za dodelitev finančne podpore, podrobneje določil v uredbi oziroma javnem razpisu ter da so postopki za dodeljevanje finančnih podpor, vsebina odločbe in pogodbe o medsebojnih razmerjih ter razlogi za odvzem upravičenja do dodeljenih sredstev opredeljeni v veljavnih predpisih.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost iz ESPRA, v programskem obdobju 2021-2027
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, v programskem obdobju 2021-2027.
Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (v nadaljevanju ESPRA), v programskem obdobju 2021-2027, je pripravljena za izvajanje aktivnosti Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (v nadaljnjem besedilu: CLLD). V okviru ESPRA 2021-2027 je predvideno samostojno izvajanje CLLD. CLLD se izvaja po pristopu »od spodaj navzgor«, tj. organ upravljanja potrdi ribiške in akvakulturne lokalne akcijske skupine (v nadaljnjem besedilu: LASR) in strategije lokalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: SLR). LASR nato izbira in izvaja operacije na podlagi potrjenih SLR. Operacije mora predhodno potrditi organ upravljanja oz. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. LASR in SLR morajo biti izbrane najpozneje v 12 mesecih po potrditvi programa ESPRA 2021-2027 s strani Evropske komisije, torej do 1. 12. 2023.
Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih.
Na pobudo Službe vlade za zakonodajo uredba po novem določa, da v primerih, ko se uredba spreminja zgolj zaradi uskladitve z zakonodajo, pri tem soglasje vlade ni več potrebno. V drugih primerih soglasje vlade ostaja, saj je namen te določbe prav zagotavljanje usklajenosti uredbe z drugimi predpisi. Poleg tega se v uredbi dopolnjuje naziv Ministrstva za zunanje zadeve, ki po reorganizaciji vlade nadaljuje z delom kot Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, na predlog Ministrstva za infrastrukturo pa se preoblikuje opredelitev posebnih pogojev za delovno mesto pristaniški kapitan podsekretar.
Posodobljen Državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova
Vlada je sprejela Državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova, ki bo nadomestil dosedanjega iz leta 2009. Pristojna ministrstva in vladne službe bodo v naslednjih treh mesecih pripravila priloge ter dodatke iz državnega načrta in jih posredovala izvajalcem nalog ter Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Nosilci načrtovanja na regijski ravni in drugi nosilci načrtovanja na nižjih ravneh bodo načrte zaščite in reševanja ob nesreči zrakoplova pripravili in uskladili v šestih mesecih.
V novem načrtu so upoštevane izkušnje, pridobljene na vajah ob nesreči zrakoplova, in sicer z mednarodnih vaj Cooperate 2018, Letalska nesreča Karavanke in Fraport 2021. Državni načrt je Uprava za zaščito in reševanje pripravila v sodelovanju z ministrstvi in Uradom Vlade za komuniciranje. Gre za temeljni načrt, zato so bili v pripravo vključeni tudi drugi nosilci načrtovanja.
Novi državni načrt nesrečo zrakoplova ureja tako kot veljavni načrt, spreminja pa odziv na nesrečo zrakoplova, in sicer se takoj, ko se uporabi regijski načrt in se aktivirajo sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč na ravni regije, uporabi tudi državni načrt. Tako se aktivirajo sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč na ravni države. Hkrati z državnim načrtom se uporabljata tudi regijski in občinski načrt ali deli občinskega načrta. Načrt ne ureja nalog in aktivnosti, ki jih ob letalski nesreči izvajajo organi v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti zračnega prometa, in področja iskanja zrakoplova.
V nadaljevanju morajo v skladu s predpisom, ki ureja pripravo načrtov zaščite in reševanja, ministrstva in vladne službe pripraviti načrte dejavnosti, nosilci načrtovanja na regijski in lokalni ravni ter mednarodnih letališčih in mešanem letališču pa nove načrte, ki bodo v skladu s temeljnim državnim načrtom.
Dogovor o ureditvi plač funkcionarjev Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Dogovoru o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in državno tožilskih funkcionarjev
Vlada se je seznanila z vsebino Dogovora o ureditvi plač funkcionarjev Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Dogovora o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in državno tožilskih funkcionarjev in pooblastila ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik ter ministrico za pravosodje dr. Dominiko Švarc Pipan za podpis obeh dogovorov.
V Dogovoru o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 sta se vladna in sindikalna stran dogovorili za usklajevanje sistemskih sprememb plačnega sistema javnega sektorja in pogajanja o odpravi nesorazmerij v plačah. Vzporedno s temi usklajevanji in pogajanji potekajo tudi usklajevanja plač funkcionarjev.
Ustavno sodišče RS je 1. 6. 2023 ugotovilo, da so v neskladju z Ustavo deli in priloge Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki se nanašajo na plače sodnikov. Za odpravo ugotovljenih protiustavnosti je Ustavno sodišče RS zakonodajalcu določilo šestmesečni rok.
Ob upoštevanju poteka usklajevanj o plačah funkcionarjev in odločitve Ustavnega sodišča RS sta pripravljena Dogovor o ureditvi plač funkcionarjev Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Dogovor o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in državno tožilskih funkcionarjev.
Kot je med drugim zapisano v obeh omenjenih dogovorih, se v zakonu, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, za funkcionarje Ustavnega sodišča Republike Slovenije, za funkcionarje sodne oblasti in državno tožilske funkcionarje določi dodatek za nezdružljivost funkcije v višini 10 % osnovne plače funkcionarja.