Spremembe in dopolnitve Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. S spremembami in dopolnitvami uredbe se rešuje stanje pri nekaterih izvajalcih obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja oz. obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (izvajalci javne službe), katerih kapacitete predhodnega skladiščenja ali skladiščenja odpadne embalaže so presežene. Ta ukrep je nujen, ker je treba preprečiti nadaljnje kopičenje odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe. Stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jih bo imel izvajalec obdelave odpadkov, bo pod določenimi pogoji in v omejeni višini začasno krila Republika Slovenija.
Glede na podatke Inšpektorata RS za okolje in prostor je na lokacijah izvajalcev javne službe okoli 9.060 ton komunalne odpadne embalaže. Glede na te podatke lahko do konca tega leta pričakujemo skupno količino komunalne odpadne embalaže okoli 30.000 ton. Ob predpostavki, da družbe ne bodo povečale intenzivnosti prevzemanja komunalne odpadne embalaže je ocenjeni strošek prevzema pri izvajalcih javne službe in obdelave teh odpadkov 3,5 mio evrov.
Predlog stališča Slovenije glede Večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027
Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije glede Večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021–2027. V njem je podprla pristop k pogajanjem, v skladu s katerim bi bil dogovor o večletnem finančnem okviru dosežen do volitev v Evropski parlament spomladi 2019.
Evropska komisija je predlagala Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 v višini 1135 milijard EUR oziroma 1,11 % bruto nacionalnega dohodka EU-27. Predlog Komisije, ki predstavlja izhodišče za pogajanja v Svetu EU, predvideva povečanje sredstev proračuna EU za t.i. nove izzive, predvsem na področju migracij, varnosti in obrambe, konkurenčnosti, digitalizacije ter mobilnosti mladih. Predlog hkrati zmanjšuje obseg sredstev dveh doslej največjih politik proračuna EU – za skupno kmetijsko politiko in za kohezijsko politiko.
Na področju kohezijske politike se Slovenija zavzema, da metoda delitve kohezijskih sredstev med države članice še naprej temelji na kriteriju relativne razvitosti držav članic in regij. Slovenija pri tem vztraja na stališču, da se mora najti rešitev, ki bo preprečevala nenadne drastične padce kohezijskih ovojnic tudi na ravni regij. Prvo resno razpravo o prihodnjem večletnem finančnem okviru je na politični ravni pričakovati na zasedanju Evropskega sveta decembra letos.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (Uredba CLLD). Spremenjena uredba bo bistveno olajšala izvajanje lokalnega razvoja, obenem pa bo pripomogla k zmanjšanju upravnih bremen upravičencev in organov, ki izvajajo upravni pregled vlog in zahtevkov.
Glavne spremembe in dopolnitve Uredbe CLLD zadevajo spremembe določb o pregledu uspešnosti in doseganju mejnikov, podrobnejše opredelitve pogojev upravičenosti in upravičenih stroškov ter manjše popravke glede obveznosti pri sofinanciranih operacijah.
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih storitev občinskih GJS varstva okolja
Vlada je sprejela Mnenje o zahtevi Občine Cerklje na Gorenjskem za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 3. člena, petega odstavka 16. člena in devetega odstavka 19. člena ter priloge 1 Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO).
Vlada meni, da uredba MEDO v delu, kjer občinam nalaga uporabo v njej določenega načina izračuna stroškov amortizacije (določbe petega odstavka 16. člena in devetega odstavka 19. člena ter priloge 1 uredbe MEDO) ter ureditev najemnine (3. člen uredbe MEDO) nista v nasprotju z drugim odstavkom 120. člena oziroma tretjim odstavkom 153. člena ter 9., 140. in 142. členom Ustave RS ter Evropsko listino lokalne samouprave. Metodologija, ki določa način oblikovanja cen, je edini mehanizem kontrole cen, ki ga je država obdržala v trenutnem načinu oblikovanja in določanja cen. Metodologija oblikovanja cen presega lokalni pomen in je zato urejena na ravni države ter enotno za vse lokalne skupnosti oziroma izvajalce javnih služb. Del enotne metodologije je seveda tudi določanje ustreznih enotnih normativov in standardov ter so zato v pristojnosti države. Država v javnem interesu zagotavlja določen minimalni standard javnih dobrin vsem državljanom na območju celotne države.
Uredba MEDO kot podzakonski akt zato ne določa novih pravic in obveznosti izven zakonskega pooblastila, marveč določa le sestavine cene, ki jo plačajo končni uporabniki. Metodologija torej pomeni zgolj določitev meril in normativov ekonomskih kategorij, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju predloga cene, ki pa je v končni pristojnosti občine.
Strateški načrt na področju skupne kmetijske politike po letu 2020
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca v zvezi z oblikovanjem strateškega načrta na področju skupne kmetijske politike po letu 2020. Vlada odgovarja, da je zakonodajni predlog reforme SKP, ki obsega tudi novo uredbo o pravilih za strateške načrte in predstavlja podlago za pripravo slovenskega strateškega načrta SKP, Evropska komisija objavila 1. junija 2018.
Strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Predvideno je, da naj bi uredba začela veljati s 1. 1. 2021. Skladno s to časovnico se pričakuje, da bo na podlagi sprejete uredbe vsaka država članica do 1. januarja 2020 predložila Evropski komisiji predlog strateškega načrta in da ga bo le-ta odobrila do konca leta 2020.
Vzporedno se na MKGP skladno z Zakonom o kmetijstvu pripravlja tudi nova resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, saj obstoječa Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« pokriva sedanje programsko obdobje. Predvideno je, da se nova resolucija predloži Državnemu zboru RS v sprejem prihodnje leto, in sicer pred seznanitvijo Vlade RS s strateškim načrtom SKP.
(Vir: Vlada RS, ab)
TEDENSKE NOVICE SOS št.30 / 19.10.2018 – 26.10.2018
Da bi možnosti in priložnosti, ki jih nudi Facebook za komunikacijo z vašimi občankami in občani ter v vaši politični kampanji in po njej, znali čim bolje izkoristiti, smo v Skupnosti občin Slovenije 25. oktobra organizirali posvet z naslovom Facebook – priložnost in konkurenčna prednost, ki pomaga doseči občanke in občane na nevsiljiv način. Vodila ga je Eva Roškar, kadrovska štipendistka podjetja KRAFT&WERK, agencije za kreativni Inbound marketing, kjer skrbi za upravljanje družbenih omrežij, digitalno oglaševanje in vsebinski marketing. Poudarila je kako zelo je pomembno, kakšna je vaša Facebook stran, kaj objavljate na njej in kako komunicirate z uporabniki tega medija. Slušatelje je opremila s praktičnimi in zelo koristnimi nasveti, kako uporabljati Facebook za politični marketing, kako pretentati Facebookov algoritem za boljši doseg objav, kako oblikovati objave in oglase tako, da bodo dosegli kar največ občinstva, predvsem pa, kako doseči občinstvo, ki je za vas relevantno. Do galerije slik lahko dostopate s klikom 
Skupnost občin Slovenije je organizirala že tretji Festival družbenih inovacij in socialnega podjetništva (Social(i) Makers festival), ki je potekal 24. oktobra v Kopru. 
Povzela je, da je v sklopu projekta bila oblikovana Akademija družbenih inovacij, ki je osnovana kot spletni tečaj v angleščini, dostopen na povezavi 
V sredo, 24.10.2018 je v Kopru potekala tretja delavnica v sklopu Interreg central Europe projekta Social(i) makers z naslovom “Tehnologija in ustvarjalnost za družbene inovacije”. Delavnico je organizirala Skupnost občin Slovenije v sodelovanju s projektnim partnerjem Ekonomskim institutom Maribor (EIM).
