Predlog novele Zakona o revidiranju
Vlada je določila besedilo predloga novele Zakona o revidiranju in ga pošilja v obravnavo v DZ po nujnem postopku. Predlog v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo 2014/56/EU.
Ključni cilji, ki jih zasleduje predlog novele, se v primerjavi z veljavnim zakonom bistveno ne spreminjajo.
Med glavnimi predlaganimi spremembami so:
- razširjene pristojnosti Agencije za javni nadzor nad revidiranjem na področju nadzora nad revizijskimi družbami in pooblaščenimi revizorji;
- širitev pojma »obvezna revizija«, tako da bo predmet nadzora vsaka revizija, ki velja po pogojih iz zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), kot po novem tudi prostovoljna revizija, za katere ne velja zakonska obveza za revizije računovodskih izkazov, ampak se za revizijo odločijo lastniki družbe ali samo vodstvo družbe s soglasjem lastnikov;
- dopolnjene so določbe o neodvisnosti in nepristranskosti revizorja, pri čemer se zahteva po neodvisnosti nanaša poleg zakonitih revizorjev ali revizijskih družb tudi na vse fizične osebe, ki bi lahko neposredno ali posredno vplivale na rezultat obvezne revizije;
- sprememba notranje organizacije zakonitih revizorjev in revizijskih družb glede zagotavljanja obvladovanja kakovosti ter organizacije dela revizijskih družb v zvezi z imenovanjem vsaj enega ključnega revizijskega partnerja, ki mora dejavno sodelovati pri izvajanju obvezne revizije;
- dodatne zahteve glede neodvisnosti sistema zagotavljanja kakovosti in nove zahteve v zvezi s preiskavami in sankcijami;
- spremembe pri vsebini revizijskega poročila;
- dodatne zahteve za revizijske komisije subjektov javnega interesa.
Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Med glavnimi novostmi so enostavnejša vzpostavitev partnerstev za pilotne projekte, enostavnejše zahteve glede povezanosti članov partnerstva in odprava nekaterih zaznanih omejitev pri vzpostavitvi partnerstva.
Več informacij o ukrepu Sodelovanje je dostopnih na spletnem mestu Programa razvoja podeželja in spletni strani Evropskega partnerstva za inovacije.
Končna ocena neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja s poplavami in točo 8. junija 2018
Vlada se je seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja s poplavami in točo 8. junija 2018 na območju Dolenjske, Podravja, Pomurja in Zahodno štajerske regije, ki v 40 občinah skupno znaša 13.319.664,77 evra in jo je 3. septembra 2018 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (Državna komisija). Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 68.219,48 evra, škoda na uničenem objektu 10.366,99 evra, škoda na stavbah 5.090.829,53 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 1.842.415,39 evra, škoda na gozdnih cestah 128.615,00 evra, škoda na vodotokih 4.367.779,93 evra, škoda na državnih cestah 96.004,57 evra in škoda v gospodarstvu 1.715.433,88 evra. Škoda v stavbah, ki so kulturna dediščina, je zajeta v delni škodi na stavbah.
Vlada je potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic neurja zaradi posledic neurja s poplavami in točo 8. junija 2018, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava RS za zaščito in reševanje v skupni višini 5.024,00 evrov in se pokrijejo iz proračunske rezerve.
Nacionalni akcijski načrt Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu
Vlada je sprejela Nacionalni akcijski načrt Republike Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu.
Vlada z Nacionalnim akcijskim načrtom opredeljuje dejavnosti države za varovanje človekovih pravic v gospodarskih procesih s pomočjo normativnih določil in ukrepov za njihovo izvajanje, ozaveščanja vseh deležnikov o obvezi spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih ter zagotavljanja dostopa do pomoči ob kršitvah. Poleg tega se opredeljujejo tudi pričakovanja do gospodarskih subjektov glede spoštovanja človekovih pravic.
Z Nacionalnim akcijskim načrtom želi Republika Slovenija okrepiti dejavnosti za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic v gospodarskih dejavnostih v celotni vrednostni verigi ter dodatno razvijati sodelovanje med državo, podjetji in gospodarskimi združenji, sindikati, nevladnimi organizacijami ter drugimi deležniki. Priloga k Nacionalnemu akcijskemu načrtu so Smernice za izvajanje skrbnega pregleda človekovih pravic v gospodarstvu.
Vlada je 17. oktobra 2018 sprejela Izhodišča za pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki se nanašajo na plače. Na dopisni seji pa je vlada vsebino tega sklepa spremenila (dopolnila) tako, da se odslej glasi:
Vlada Republike Slovenije je sprejela Izhodišča za pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki se nanašajo na plače in druge prejemke iz delovnega razmerja.
V tej zvezi se v sprejetih Izhodiščih spreminja (dopolnjuje) tudi del sklepa, ki za pogajanja pooblašča posebno vladno pogajalsko skupino. Ta se po novem glasi:
Vlada Republike Slovenije pooblašča posebno vladno pogajalsko skupino za razrešitev stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, da se z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja istočasno pogaja o stavkovnih zahtevah, ki se nanašajo na plače, in o stavkovnih zahtevah, ki se nanašajo na druge prejemke iz delovnega razmerja.
9.11.2018, dopisna seja
Vlada je sprejela spremembo Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Uredba se spreminja v delu, s katerim se določa višina prejemka, namenjenega pokritju stroškov dnevnice pri opravljanju funkcije člana volilnega odbora, ki se ne všteva v davčno osnovo.
Omenjeni znesek se s sedanjih 15 evrov zvišuje na 48 evrov. Ob tem se spreminja tudi način priznavanja stroškov, in sicer iz priznavanja stroškov za vsak dan aktivnosti, na priznavanje za vsak dan glasovanja. Način priznavanja se usklajuje z načinom priznavanja pravice do povračil stroškov po pravilniku Državne volilne komisije, s katerim se določi merila in kriterije za določitev višine nadomestil in povračil stroškov članov volilnih organov.
S spremembami predpisov, sprejetih na podlagi zakonodaje, ki ureja volitve, je prišlo tudi do spremembe davčne obravnave dohodkov članov volilnih odborov. Zaradi drugačne opredelitve pravic, pogoji za davčno oprostitev po veljavnih predpisih niso več izpolnjeni, kar pa se s spremembo uredbe, ki jo je danes sprejela vlada, spreminja.
(Vir: Vlada RS, ab)