V sredo, 6.11.2019 je v prostorih Rokodelskega centra Ribnica potekala 5. seja predsedstva Skupnost občin Slovenije, kjer smo gostili tudi visoke goste državnega vrha. Županje in župani so obravnavali naslednje teme:

• Policentrični razvoj Slovenije in pokrajinska zakonodaja

Mag. Dejan Židan, predsednik državnega zbora RS je opozoril na preveč centralizirano državo in težnjo po njeni regionalizaciji, kot jo zahteva tudi Ustava RS. Poudaril je, da podpira pristop ustanavljanja pokrajin od spodaj navzgor in izhodišče, da se najprej določijo meje regij oziroma njihovo število. Pretekle izkušnje namreč kažejo, da je bil obraten pristop neuspešen.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS je posebej izpostavil, da bo delovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje še naprej aktivna in tudi obiskala tiste dele Slovenije, kjer so še vedno določeni pomisleki glede predvidenih pokrajinskih mej (Posavje, Zasavje, Koroška, Šaleška dolina, status Kopra, Maribora in Ljubljane…). Ob enem je opozoril, da bi preveliko drobljenje pokrajin pripeljalo do drobljenja moči, kar bi slabilo njihovo moč v odnosu do države. Zaključil je, da je napoved optimistična, saj so občine dobro samoorganizirane in že danes dobro sodelujejo na širšem območju, se pa je sprememb potrebno lotiti preudarno in potrpežljivo.

Iz kabineta Ministrstva za javno upravo se je seje udeležil tudi Igor Žavbi in predstavnika Ministrstva za okolje in prostor Blanka Bartol in Tomaž Miklavčič.

O zagotavljanju storitev za državljane in državljanke na področju celotne Slovenije je spregovoril tudi Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča RS. Povedal je, da vsi državljani niso v enakopravnem položaju, saj nimajo enakega dostopa do storitev najširšega splošnega pomena. Kot najbolj pereče probleme je izpostavil izrazito staranje prebivalstva, slabo omrežje javnega transporta, nizko investicijsko moč države in slabo preverjanje učinkov rešitev na državni ravni. Kot možne rešitve negativnega trenda centralizacije je navedel povečanje delovnih mest na podeželju, spremembo davčnega režima in zagotavljanje davčnih spodbud ter teritorialno prisotnost države na območju celotne Slovenije.

Predsedstvo SOS je v daljši razpravi predlagalo vrsto ukrepov za boljši policentrični razvoj Slovenije. Med drugimi, da se pristopi k oblikovanju Sveta za policentrični razvoj pri Vladi RS z jasnimi pristojnostmi vplivanja, oblikovanja in preverjanje različnih državnih politik za spodbujanje trajnostnega policentričnega razvoja, da država nemudoma pristopi k izdelavi študije o stanju regionalnega razvoja, vzpostavi jasen in pregledni sistem javnih služb, da se tako strateško kot akcijsko prioritetno loti obmejnih področij, razvoja urbanih središč in področja javnega prometa v smislu izvajanja javne službe in ne tržne dejavnosti. Prav tako, da se izvajanje storitev najširšega splošnega pomena preveri z vidika dostopnosti s strani starejših, da država premisli o organiziranosti državnih upravnih organov ter institucij in pripravi novo regionalno shemo zaposlovanja, da država nemudoma pripravi predlog mreže alokacije sedežev nekaterih njenih institucij (ministrstev, vladnih služb, agencij,…) in da se vzpostavi medsektorsko usklajeno sprejemanje politik, ki imajo vpliv na skladen in trajnostno usklajen regionalen razvoj. Ne nazadnje je bilo tudi predlagano, da se zaradi velikih dnevnih migracij zaposlenih v javnem sektorju v večja mestna središča, vzpostavijo natančnejši zakonodajni okviri za možnost dela od doma. V tem kontekstu so županje in župani že zagotovili, da lahko ponudijo prostore, katere bi ti javni uslužbenci lahko uporabljali.

Prejeti odgovor Vlade RS na dopis SOS v zvezi s policentričnim razvojem Slovenije.

Glede ustanavljanja pokrajin je predsedstvo SOS predlagalo upoštevanje in vključitev predlogov občin pri nadaljnjem usklajevanju predlogov pokrajinske zakonodaje in, da pripravljavec pokrajinske zakonodaje pripravi pregled pristojnosti in nalog pokrajin z oceno finančnih in drugih posledic njihovega izvajanja, ter v obravnavo v najkrajšem možnem času posreduje predlog Zakona o financiranju pokrajin.

• Imenovanja v delovna telesa SOS

Predsedstvo SOS je tudi imenovalo evidentirane članice in člane v komisijo za kulturo, strateško delovno skupino za pripravo Odloka o urejanju podobe naselij in krajine, komisijo za digitalno preobrazbo, komisijo za turizem in komisijo za razvojne projekte.

• Nefiks karierni dan

Predsedstvo SOS je obravnavalo pobudo Zavoda Nefiks in sicer projekt karierni dan, ki bo potekal 6. januarja 2020. Gre za dan, ko srednješolci spoznavajo svoje možnosti za prihodnost ter kakšne so njihove možnosti zaposlitve. Tema kariernega dneva bo Razvojne Strategije in Mladi pod geslom »Prihodnost je lokalna!« z željo, da se mladi spoznajo z razvojnimi strategijami občin ter odkrijejo, kje v lokalni skupnosti imajo možnosti za zaposlitev. Članice in člani predsedstva SOS so podprli pobudo in sodelovanje občin.

• Spremembe Zakona o pravilih v cestnem prometu ter Zakona o cestah

Županje in župani so govorili o širjenju pooblastil občinskih redarjev skozi leta in težavah pri izvajanju njihovih pooblastil v skladu s pričakovanji javnosti. Občinski redarji se tako na terenu srečujejo s situacijami, ko iz vozila zaznajo kršitve, ki ogrožajo varnost v cestnem prometu, nimajo pa možnosti ukrepati. Zato je SOS na pristojna ministrstva že posredovala poziv za uporabo modre luči, saj se bi tako učinkovitost občinskih redarjev povečala. Občinska redarstva so skoraj v vseh občinah tudi del civilne zaščite in se jih aktivira v primeru večjih naravnih nesreč. V kolikor bi občinski redarji dobili pooblastilo za uporabo modre luči, bi njihova vloga tudi v sistemu zaščite in reševanja bila toliko večja. Ker predlog SOS ni bil upoštevan je predsedstvo sprejelo sklep, da se v 15. členu Zakona o pravilih v cestnem prometu ter v 106. členu Zakona o cestah črtajo naloge občinskih, medobčinskih in mestnih redarstev, ki jih občinski redarji brez uporabe modre luči ne morejo varno izvajati.

Galerija slik.

Skupnost občin Slovenije je v dopisu Vladi RS posredovala pobude in zahteve v zvezi s policentričnim razvojem Slovenije, ki jih je oblikovala Strateška delovna skupina SOS za decentralizacijo storitev države in skladen razvoj, saj župani in županje občin članic že nekaj let opozarjajo na negativne trende v policentričnem razvoju, kakor tudi na pomembnost enakopravne dostopnosti do različnih tako javnih storitev kot tistih zasebnih, ki pa imajo značaj univerzalnosti.

Odgovor Vlade RS prilagamo na tej povezavi.

Skupnost občin Slovenije je na predsednika Vlade RS naslovila poziv k uresničitvi Pisma o nameri glede višine povprečnine 2019, in sicer glede sprejema Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO).

Namreč za uresničitev cilja zmanjšanja stroškov občin za izvajanje obveznih nalog občin in ustavne zasnove občin, da občine izvajajo naloge, ki se nanašajo na lokalno prebivalstvo in so po svoji naravi naloge lokalnega značaja, je bil pripravljen predlog Zakona o zmanjšanju stroškov občin.

V skladu s končnim poročilom delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, bi naj omenjeni zakon bil pripravljen hkrati s predlogom državnega proračuna, da jih bi vlada in državni zbor obravnavala hkrati. Začetek veljavnosti predpisa je bil predviden na dan 1. 1. 2020.

Ministrstvo za javno upravo je v dopisu št. 410-92/2018/422 z dne 28. 10. 2019 odgovorilo:

»Besedilo zakona je v sklepni fazi medresorskega usklajevanja, vlada ga bo predvidoma obravnavala konec novembra letos. V postopku priprave ZFRO je ena od parlamentarnih strank vložila novelo enega od zakonov, ki so predmet vsebine ZFRO. Gre za predlog spremembe ureditve dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga ureja Zakon o zdravstvenem varstvi in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V skladu s Poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije ZFRO tako ni mogoče obravnavati, dokler postopek sprememb in dopolnitev ZZVZZ ne bo končan. Zato datum uveljavitve zakona ni mogoče določiti vnaprej.«

Celotni odgovor lahko preberete TUKAJ.

V petek, 8. novembra 2019 so se ponovno sestale predstavnice in predstavniki občin ter drugi vabljeni strokovnjaki s področja prostora, ki bodo s svojimi predlogi prispevali k vsebini odloka o izgledu naselij in krajine. Drugi terenski ogled je gostila Mestna občina Maribor, pod strokovnih vodstvom arhitektov in podžupanov, Gregorja Reichenberga iz MOM ter Janeza Koželja iz MOL. Terenski ogled se je tokrat osredotočal na obravnavo izgleda mestne krajine.

Župan MOM Saša Aleksander Arsenovič je v uvodnem delu predstavil področja športa, izobraževanja, kulture, mladih in prometa v Mariboru. Izpostavil je problematiko odhajanja dobrih kadrov v Ljubljano in Graz, stanovanjsko problematiko mladih,  pomanjkanje športne infrastrukture in težnjo po odprtju javnega prosta v mestnem središča ter velik prometni problem države, ki pa že v osnovi ni poskrbela za prometno infrastrukturo. Gregor Reichenberg, arhitekt in podžupan MOM, je izpostavil prisotnost ogromno »spečih potencialov«, ujetih v mestno središče, med Slovenskimi Goricami, Dravskim poljem in Pohorjem. Urbanistično situacijo je komentiral tudi arhitekt in podžupan MOL, Janez Koželj. Po njegovem mnenju ljudje ne razumejo več urbanizma, saj je postal na nek način neučinkovit. Izpostavil je potrebo po prehodu iz načrtovanja v urejanje prostora in pomanjkanje izkoriščenja členov prostorske zakonodaje. Luka Ivanič, vodja službe za sistem okolja in prostora na MOP-u je podprl srečanje z argumenti strokovne in pravne zakonodajne podlage.

Na terenskem ogledu so si članice in člani delovne skupine ogledali izgled manj urejenih mestnih ulic, primer manj ustreznega plakatiranja, uspešno prenovo objekta pod spomeniškim varstvom, neustrezno urbano povezovanje vpadnic preko mostov čez Dravo, lastniške zavozlanke dostopa do rečnega brega Drave in vizualno onesnaževanje. Na primeru dobre prakse iz tujine je bila izpostavljena tudi potreba po večjem deležu lastništva mestne občine za reševanje stanovanjske problematike mladih.

Predstavnice in predstavniki občin so sprejeli pomembne zaključke, ki jih bodo upoštevali na naslednjem napovedanem sestanku, ki bo namenjen operativi.

Obveščamo vas, da Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in podjetjem ZUM d.o.o. načrtuje posvet glede Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka, ki je stopila v veljavo meseca marca letos in o tem kako uskladiti veljavne podlage za odmero komunalnega prispevka z novimi predpisi.

Posvet bo potekal v četrtek, 28. novembra 2019 v Trzinu.

V kratkem objavimo vabilo s programom in prijavnico.

Vabimo vas, da se pridružite navdihujoči enodnevni mednarodni konferenci o socialni ekonomiji v sredo, 20. 11. 2019, od 9. do 20. ure na Ptuju. Pripravljajo pogovor na temo priložnosti za izboljšave v politikah, ki urejajo področje socialnih podjetij in zadrug, predstavljene bodo izkušnje socialnih podjetnikov in zadružnikov ter bodo osvetlili priložnosti pri financiranju socialnih podjemov s tujimi strokovnjaki in domačimi gosti.

Z nami bodo socialna podjetja in zadruge, mednarodni gostje, predstavniki ministrstev, občin in relevantnih javnih institucij. Dogodek se odvija v okviru projekta SocioLab in je za udeležence brezplačen.

Program konference prilagamo TUKAJ, več o konferenci pa lahko preberete tudi na spletni strani: tukaj.

Na dogodek se lahko prijavite na tej povezavi.

Spremembe Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014-2020

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Sprejeta uredba zmanjšuje sredstva za ukrepa prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja 2014-2020. Vzrok za zmanjšanje je prerazporeditev sredstev med ukrepi v okviru nedavne 7. spremembe Programa razvoja podeželja 2014-2020. Za ukrep Prenos znanja in dejavnosti informiranja bo po novem na voljo  7,5 milijona evrov, za ukrep Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja pa 6.268.000 evrov. Za oba ukrepa je bilo prvotno predvidenih 23.268.000 evrov.

Ne glede na znižanje sredstev obeh ukrepov se bodo izvedle vse aktivnosti, predvidene v Programu razvoja podeželja 2014-2020.

Razogljičenje Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo s sodelovanjem Evropske komisije in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo

Vlada se je seznanila z Informacijo o pripravi celovitega strateškega projekta razogljičenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo, ki ga MOP, MGRT, MIZŠ, SVRK, MzI in MKGP pripravljajo kot pilotno aktivnost na evropski ravni v sodelovanju z dvema evropskima javnima organoma – Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT) in Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije.

Predlagani strateški predstavitveni projekt ilustrira horizontalno naravo prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki zahteva orkestrirano delovanje celotne Vlade RS kot tudi številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni. Predlog projekta je oblikovan tako, da povezuje različna področja preko meja silosnega razmišljanja posameznih sektorjev in bo z izvajanjem ukrepov prispeval k doseganju konkretnih rezultatov, saj je v Sloveniji to praviloma ključna slabost izvajanja politik.

Vsebina predlaganih rešitev tega celovitega strateškega projekta je strukturirana v tri stebre, vsak med njimi je sestavljen iz več programov, ki pa so medsebojno povezani in drug drugega krepijo in nadgrajujejo:

• steber »Pametne in krožne skupnosti« vključuje programe krožnih šol, krožnega učenja in virov in krožnih sinergij za vzpostavitev pametnih in krožnih regij;
• steber »Krožni razvoj« vključuje programe s področja podjetništva (krožno odkrivanje in podpora krožnim inovacijam v malih in srednjih podjetjih ter program s področja spremljanja izvajanja;
• steber »Krožno oblikovanje politik in znanost« vključuje programe na področju visokošolskega krožnega izobraževanja, oblikovanja politik za prehod v krožno gospodarstvo in na področju krožnega javnega naročanja.

Te tri stebre povezujejo trije horizontalni programi:

• ustanovitev centra za prehod v pametno in krožno družbo, katerega naloga bo koordiniranje vsebin programa in povezovanje vseh relevantnih pobud in projektov s tega področja;
• transformacijski kapital, katerega namen je omogočiti strateško kombiniranje različnih virov financiranja in vzpostaviti novo naložbeno logiko, da bomo s porabljenimi sredstvi dosegli ustrezne transformativne učinke;
• progam Krožni piloti temelji na Strategiji pametne specializacije in Kažipotu Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo; z njegovim izvajanjem bomo prispevali k oblikovanju poti/temeljev za razogljičenje in prehod v krožne poslovne modele na relevantnih področjih industrije.

Programi v okviru projekta bodo podprli tudi izvajanje ukrepov evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer v segmentu, povezanim s podjetništvom, raziskavami, izobraževanjem in trgom dela, ter s področji, povezanimi s Slovensko strategijo pametne specializacije. Izvajanje projektnega programa Krožne sinergije – pametne in krožne skupnosti bo pripomoglo tudi k bolj kakovostni pripravi projektov lokalnih deležnikov za naslednjo finančno perspektivo.

Izvajanje celovitega strateškega  projekta bo podprlo tudi pripravo dolgoročne podnebne strategije ter izvajanje nacionalnega energetsko-podnebnega načrta in nacionalnega programa varstva okolja do leta 2030.

Slovenija se bo z izvajanjem tega projekta bolje pozicionirala kot vzorčni primer na področju razogljičenja ter prehoda v krožno gospodarstvo, ki vključuje tudi razvoj biogospodarstva . Na ta način bo imela boljši/lažji dostop do ključnih odločevalcev na ravni EU, saj je oblikovanje Evropskega zelenega dogovora med ključnimi ambicijami nove Evropske komisije. Hkrati pa bo Slovenija z izvajanjem projekta tudi v času predsedovanja Svetu EU v drugem polletju 2021 pokazala doslednost pri prevajanju političnih zavez v ukrepe, ki prispevajo h konkretnim rezultatom, in na ta način pomagala tudi pri pozicioniranju slovenskih podjetij in drugih relevantnih deležnikov, ki delujejo v smeri razogljičenja in vzpostavljanja krožnih poslovnih modelov. Ne nazadnje bomo z izvajanjem ukrepov odgovorili na nekatera pričakovanja prebivalcev Slovenije, ki so jih izrazili v javnomnenjskih raziskavah in zahteve nevladnih organizacij, ki so Vlado RS pozvale k izvedbi ukrepov za podnebno nevtralnost Slovenije do leta 2040.

Končna ocena neposredne škode na stvareh zaradi neurja s poplavami in točo konec junija 2019

Vlada se je seznanila s končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic močnega neurja s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019 na območju Gorenjske, Koroške, Podravske, Pomurske, Vzhodnoštajerske in Zahodnoštajerske regije, ki v 43 občinah skupno znaša 13.327.660,85 evra in jo je 13. septembra 2019 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah (v nadaljnjem besedilu: Državna komisija). Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na kmetijskih zemljiščih 112.181,98 evra, na enem uničenem objektu 2.369,05 evra, delna škoda na stavbah 155.377,29 evra, škoda na gradbeno-inženirskih objektih 2.243.817,00 evrov, škoda na vodotokih 10.084.749,38 evra, škoda na gozdnih cestah 486.082,19 evra, škoda v gospodarstvu 20.190,75 evra in škoda na državnih cestah 222.893,21 evra. Škoda na kulturni dediščini je vključena v delni škodi na stavbah.

Končna ocena neposredne škode presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019 (3.106.116 evrov) in je tako dosežen limit za uporabo sredstev državnega proračuna v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Vlada je s sklepom naložila pristojnim ministrstvom, da pripravijo program odprave posledic neposredne škode v skladu z določbami Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Vlada Republike Slovenije je pooblastila Državno komisijo, da izjemoma lahko potrdi ponovno oceno škode pri posameznem oškodovancu v roku šestih mesecev po potrditvi te ocene.

Vlada je s sklepom potrdila stroške ocenjevanja škode zaradi posledic močnega neurja s poplavami in točo 22. in 23. junija 2019, ki so jo opravile občinske komisije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v skupni višini 1.318 evrov in se pokrijejo iz proračunske rezerve.

Dogovor o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah

Vlada  bo s Skupnostjo občin Slovenije sklenila Dogovor o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah. Za podpis dogovora vlada pooblašča Simona Zajca, ministra za okolje in prostor.

S podpisom tega dogovora želi vlada spodbuditi občine k manjši uporabi plastike in k varovanju okolja. Občine lahko s svojimi ravnanji prispevajo k povečanju ozaveščanja o resnosti problematike in posledicah prekomerne uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo pri občankah in občanih. Dogovor je prostovoljen in občina k njemu lahko pristopi kadarkoli. Občine so tako povabljene, da ko v okviru svojih aktivnosti organizirajo različne oblike javnih ali internih prireditev in sestankov ne bodo ponujale plastičnega pribora in pijač v plastenkah.

Skupnost občin Slovenije bo na svoji spletni strani objavljala  seznam občin, ki so pristopile k dogovoru in ga redno posodabljala.

Seznanitev s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ

Vlada se je seznanila s poročilom o stanju notranjega nadzora javnih financ v Sloveniji za leto 2018. Ob tem je Ministrstvu za finance naložila, da do 31. marca 2020 izdela predlog organizacijskih in vsebinskih sprememb sistema notranjega revidiranja.

Vlada je ministrstvu naložila, naj pripravi predlog sprememb, ki bo temeljil na analizi prednosti in slabosti različnih oblik njegove organiziranosti, ter v tem okviru pripravi tudi predlog sprememb pravnih in strokovnih podlag, ki urejajo notranji nadzor javnih financ.

Ministrstvo mora pripraviti tudi okvir vsebin in finančni načrt programa usposabljanja s področja notranjega nadzora javnih financ, namenjenega predstojnikom oziroma vodstvom proračunskih uporabnikov, in v tem okviru izdelati tudi predlog načina rednega izvajanja usposabljanj.

(Vir: Vlada RS, ur)

Slovenski regionalno razvojni sklad je v U. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019 objavil nova javna razpisa in sicer Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi – PF 2019 in Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte – A 2019.

Javni razpis (pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi) PF 2019

Namen javnega razpisa je omogočiti hitrejšo in lažjo izvedbo projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi prejemnikom na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

1. rok do 15. 7. 2019,
2. rok do 26. 8. 2019,
3. rok do 21. 10. 2019,
4. rok do 25. 11. 2019.

Po podprogramu PF1.2 (Projekti neprofitnih organizacij) se lahko na razpis prijavijo:

• pravne osebe, katerih (so)ustanovitelj je država, občina ali samoupravna narodna skupnost (raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, drugo),
• nevladne organizacije (združenja, fundacija, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, društva, drugo),
• pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja (lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, drugo),
• javne ustanove za gospodarski razvoj,
• javna podjetja z lastništvom države, občine ali samoupravne narodne skupnosti,
• samoupravne narodne skupnosti (italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost).

Po podprogramu PF2.2 (Projekti kmetijskih gospodarstev) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

• kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.

Po podprogramu PF3.2 (Projekti v gospodarstvu) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

• subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah, registrirani kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,
• subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot zadruga, zadružna zveza.

Vlagatelji na sklopu PF3.2 ne smejo opravljati dejavnost oz. izvajati projekt s področja kmetijstva oz. gozdarstva.

Več informacij na http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/ugodna-posojila-pred-financiranje in http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/pred-financiranje-kg.

Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte

Namen javnega razpisa je spodbujanje investicijskih projektov v kmetijstvu in gozdarstvu na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

1. rok do 8. 7. 2019,
2. rok do 19. 8. 2019,
3. rok do 23. 9. 2019,
4. rok do 28. 10. 2019,
5. rok do 9. 12. 2019.

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot: pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja.

Več informacij najdete tukaj in na tem spletnem mestu.

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.