Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika
Predlagane spremembe stvarnega prava po eni strani sledijo potrebam poslovnega prometa, po drugi strani pa bodo predlagane dopolnitve etažne lastnine in nova ureditev povezanih nepremičnin omogočile ureditev razmerij, ki se v poslovni in življenjski praksi že oblikujejo, vendar s pomočjo drugih, za to manj primernih institutov stvarnega prava. S predlogom zakona se odpravljajo tudi nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti veljavne ureditve.
Poglavitne rešitve, ki jih Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika prinaša, so:
- Opredelitev, da živali niso stvari, ampak živa bitja
- Prenova oziroma dograditev etažne lastnine in etažni lastnini podobnih položajev
- Prenova registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin
- Spremembe na področju nepravih stvarnih služnosti v javno korist in stavbne pravice
Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«
Vlada je določila besedilo Resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«, ki je podlaga za nacionalne ukrepe in enovit strateški načrt za izpolnjevanje Skupne kmetijske politike.
Resolucija zasleduje naslednje cilje:
- Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane
- Trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin
- Dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju
- Horizontalni cilj: krepitev oblikovanja in prenosa znanja
Odgovor vlade glede sistemske rešitve problematike starajočega se prebivalstva
Vlada je na seji sprejela odgovor na pobudo državnega svetnika za sistemsko rešitev problematike starajočega se prebivalstva in zagotovitev ustreznega vira sredstev za financiranje programov in izgradnjo ustreznih nastanitvenih zmogljivosti za osebe z demenco.
Vlada odgovarja:
Država se na izzive, povezane z demografskimi spremembami, odziva s Strategijo dolgožive družbe (v nadaljnjem besedilu: Strategija), ki je bila sprejeta leta 2017. Namen Strategije je ozavestiti in spodbuditi najširši krog deležnikov s potrebo po odzivanju na izzive, ki jih pred nas postavlja staranje prebivalstva. Slovenija je s Strategijo dobila okvir za organizirano in sistematično pot odzivanja na izzive staranja prebivalstva.
Za doseganje ciljev, ki prispevajo h kakovosti življenja starejših, so pomembni tudi naslednji strateški dokumenti pristojnih resorjev: Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020, Strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2020, Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja«, Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028.
S cilji Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 se je zavezalo širiti ponudbo storitev v skupnosti, saj je tudi želja starejših, da čim dlje ostanejo doma. Ker pa doma živi tudi vse več uporabnikov z demenco (predvsem v začetnih stadijih demence), je treba zagotoviti prilagoditve teh storitev njihovim potrebam, hkrati pa razviti še nove oblike pomoči za osebe z demenco in njihove svojce v domačem okolju.
Pomemben del ponudbe za starejše v domačem okolju, ki jo sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), so tudi socialnovarstveni programi, ki pomembno prispevajo k osveščanju in izobraževanju o demenci ter podpori svojcem, v smislu ponudbe svetovalnih in informacijskih pisarn, skupin za samopomoč in drugih oblik pomoči.
Staranje prebivalstva in pomanjkanje storitev v skupnosti se vse bolj odraža tudi v pomanjkanju mest v institucionalnem varstvu starejših. Domovi poskušajo v mejah možnosti prilagajati svoje zmogljivosti vse večjim potrebam po namestitvi oseb z demenco in ponujajo vse več prilagojenih enot.
Sicer pa se večina dodatnih zmogljivosti zagotavlja s podelitvijo koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše. Na podlagi razpisa, objavljenega v letu 2017, so bile podeljene koncesije za skupno 928 mest v domovih za starejše v dveh delih, s takojšnjim začetkom in z odložnim pogojem začetka izvajanja dejavnosti, od tega bo za demenco namenjenih 380 mest.
Širitev storitev v skupnosti za osebe z demenco pa bomo zagotavljali tudi s pomočjo sredstev Evropske unije programskega obdobja 2014–2020.
Vlada se je v Koalicijskem sporazumu za mandatno obdobje 2018–2022 zavezala k vzpostavitvi samostojnega, integriranega in vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo posameznikom in družinam omogočal svobodno izbiro oblike oskrbe s kakovostnimi socialnimi in zdravstvenimi storitvami ter primerljive pravice za primerljive potrebe.
Ministrstvo za zdravje sledi zavezam Koalicijskega sporazuma in v sodelovanju z drugimi resorji nadaljuje potrebne aktivnosti v povezavi s pripravo predloga zakona. Predlogi sistemskih rešitev gredo v smeri povezav in nadgradnje obstoječih ureditev ter v smeri, da predlogi rešitev sledijo mednarodni definiciji dolgotrajne oskrbe, ki je v skladu z mednarodno definicijo sistema zdravstvenih računov opredeljena kot niz storitev oziroma pravic, ki jih potrebujejo osebe, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih opravil.
V skladu z Normativnim delovnim programom Vlade Republike Slovenije za leto 2019 bo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi posredovan v državni zbor v letu 2020.
(Vir: Vlada RS, ur)