V PRIHODNJEM TEDNU PRAZNUJEJO OBČINSKI PRAZNIK OBČINI ČLANICI TRŽIČ IN DOBROVNIK.

Iskrene čestitke!

Sekretariat SOS

 

AKTUALNO

DOGODKI SOS

 

POVPRAŠEVANJE

 

ZAKONODAJA 

USPEŠNI PROJEKTI OBČIN

Občina Slovenske Konjice: Obnova cerkve svetega Janeza Krstnika v Žički kartuziji 1/1

Financiranje: državni proračun, občinski proračun

Izvedba: 2020-2022

Vse od konca junija 2020, ko je bila z Ministrstvom za kulturo podpisana pogodba, se izvaja obnova cerkve Sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji.  Statični gradbeni sanaciji je v letu 2021 sledilo nadkritje cerkve s pomično streho, narejen pa je tudi podroben načrt restavratorsko konservatorskih del, ki se je delno že izvedel. V letu 2022 načrtujemo še dokončanje restavratorko konservatorskih del, izvedbo podija v cerkvi, osvetlitev in ozvočenje ladje cerkve ter nujno sanacijo malega križnega hodnika.

Foto: Občina Slovenske Konjice

NOVICE SOS

Odziv SOS na predvideno reorganizacijo nujne medicinske pomoči 2/1

S strani občin članic smo bili opozorjeni na vsebino predvidene reorganizacije nujne medicinske pomoči (NMP), ki jo pripravlja delovna skupina na Ministrstvu za zdravje.

Seznanjeni smo bili, da bi naj po novem sistemu dežurnega zdravnika izgubile občine: Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Slovenska Konjice, Ormož, Črna na Koroškem, Dravograd, Šentjur, Žalec, Laško, Nazarje, Rogaška Slatina, Kozje, Hrastnik, Zagorje, Krško, Radeče, Metlika, Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska gora, Tržič, Kamnik, Trebnje, Ribnica, Logatec, Cerknica.

Na Ministrstvo za zdravje smo naslovili dopis s katerim smo izrazili ostro nasprotovanje predlaganim spremembam in načinu sprejemanja tako pomembnih odločitev.

Na Skupnosti občin Slovenije smo v zvezi s predlaganim ogorčeni in zgroženi. Za občine, občanke in občane, je to nepredstavljiva stvar, ki bo v primeru sprejetja sprememb NMP pomenila izgubo marsikaterega življenja. Že samo dejstvo, da vse navedeno pripravlja po tihem in da naj bi se nameravale spremembe sprejeti brez splošne razprave v javnosti že v manj kot 1 mesecu, je nesprejemljivo. V dopisu smo prav tako opozorili, da so navedbe delovne skupine, ki izhajajo iz predstavitve reorganizacije NMP o lokalnih skupnostih in županih nesprejemljive. O stališčih SOS smo obvestili tudi medije. 

Kodeks upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti 2/2

Združenje nadzornikov Slovenije, Komisija za preprečevanje korupcije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, in Združenje občin Slovenije smo z namenom izboljšanja korporacijskega upravljanja družb s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti in za krepitev konkurenčnosti ter korporacijske integritete teh družb oblikovali nov Kodeks upravljanja za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti (Kodeks), ki stopi v veljavo s 1. 1. 2023.

Za različne segmente družb so referenčni kodeksi upravljanja že dobro uveljavljeni, zdaj smo za družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti (občinske družbe) pripravili kodeks, ki je prilagojen posebnostim upravljanja teh družb.

Kodeks ponuja priporočeno dobro prakso in mehanizme upravljanja, s katerimi so lahko te družbe dolgoročno uspešnejše in odpornejše na kršitve integritete.

Vsebina Kodeksa:

  1. Preambula
    2. Uvod
    3. Okvir upravljanja družb
    4. Razmerje med družbo in družbeniki
    5. Organ nadzora
    6. Organ vodenja
    7. Neodvisnost in lojalnost članov organov vodenja ali nadzora
    8. Usposabljanje članov organa vodenja in nadzora
    9. Revizija in sistem notranjih kontrol
    10. Transparentnost poslovanja
    11. Sprejem in uveljavitev kodeksa

Priloga A: Praktični napotki za oblikovanje izjave o upravljanju
Priloga B: Izjava o neodvisnosti

V zadnjih letih se je pomembno povečala zakonska regulacija občinskih družb ter s tem zahtevnost in kompleksnost njihovega upravljanja. Najprej se je z novelo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 55/15) krog zavezancev za spoštovanje načel korporacijskega upravljanja in obvezno oblikovanje izjave o upravljanju glede skladnosti z referenčnim kodeksom z javnih delniških družb razširil na vse družbe, ki so zavezane k revidiranju, kamor se uvrščajo tudi družbe s kapitalsko udeležbo lokalnih skupnosti. Potem so z novelo Zakona o revidiranju (Ur. l. RS, št. 84/18) postale subjekti javnega interesa (in s tem, razen izjem, obveznost ustanovitve revizijske komisije). To je pomembno vplivalo na upravljanje teh družb in doprineslo k višanju standardov na tem področju.

Kodeks je namenjen vsem družbam, v katerih imajo neposredno ali posredno prevladujoč delež kot ustanovitelji oziroma družbeniki lokalne skupnosti in so zavezane revidiranju. Primeren in priporočen vir dobre prakse pa je tudi za druge družbe z lastniškim deležem lokalnih skupnosti in tiste, ki k reviziji niso zavezane. Dobre prakse, zapisane v Kodeksu, so jim lahko v pomoč pri postavljanju lastnega sistema upravljanja glede na velikost, vrsto, dejavnost družbe in njene potrebe.

Priporočila v Kodeksu niso dodatni predpisi, ampak je njihov namen narediti sistem upravljanja družbe primerljiv in pregleden glede na priporočeno prakso v Kodeksu. Prav tako za nobeno družbo niso zavezujoča, toda družbe, ki so zavezane reviziji in so Kodeks izbrale za svoj referenčni kodeks, morajo po načelu »spoštuj ali pojasni« v izjavi o upravljanju razkriti odstopanja od posameznih priporočil Kodeksa in pojasniti lastno alternativno prakso, za katero so se na tem področju odločile. Pri tem je pomembna njihova presoja o tem, kaj od priporočenega je primerno za njihovo družbo glede na njihovo vlogo, vsebino in obseg poslovanja, velikost družbe in strukturo kapitala. Kodeks je namreč namenjen tudi vsem deležnikom in širšemu okolju družbe, ki naj bi s poznavanjem vsebine Kodeksa lažje presojali kakovost upravljanja v družbi.

Kodeks začne veljati 1. 1. 2023 in družbe prvič uporabijo določila tega kodeksa pri pripravi Izjave o upravljanju družbe za poslovno leto 2023.

Aktivna udeležba občin pri celostnem prometnem načrtovanju 2/3

V sredo, 7.12.2022 je v Centru Ivana Hribarja v Trzinu potekala predstavitev Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) v organizaciji Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za infrastrukturo (MZI). Predstavitev je nagovarjala predvsem zaposlene na občinah, ki s ukvarjajo s področjem načrtovanja in upravljanja prometa. Z udeležbo pa so interes pokazali tudi predstavniki regionalnih razvojnih agencij (centrov) ter posameznih podjetij.

Uvodnemu nagovoru državne sekretarke MZI, mag. Tine Seršen je sledila predstavitev ključnih področij in poudarkov zakona, ki jih je podal generalni direktor Direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na MZI Darko Trajanov. Predstavil je razloge za pripravo ZCPN, cilje in načela ZCPN kot tudi posamezne značilnosti celostne prometne strategije (državna, regionalna, občinska CPS). V nadaljevanju je izpostavil še zakonske povezave s prostorskim načrtovanjem (Občinska celostna prometna strategija (v nadaljevanju OCPS), Občinski prostorski načrt) in pripravo podzakonskih predpisov ter smernic.

V drugem delu predstavitve je sledilo delo v štirih ožjih skupinah, ki so ga izvajali predstavniki MZI. Pri delu v skupinah z vodenimi razpravami so se udeleženci seznanili z novim izrazoslovjem, načeli (npr. načelo prednostnega upravljanja prometa, načelo ničelne rasti) kot tudi predvidenimi gabariti financiranja ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti v finančni shemi 2021-27. V povezavi s tem bodo na voljo sredstva za spodbujanje trajnostne urbane mobilnosti (mehanizem CTN – Celostna teritorialna naložba), financiranje investicijskih ukrepov na lokalni ravni, nadaljnjo izgradnjo državnega kolesarskega omrežja (mehanizem DRR – Dogovor za razvoj regije) ter sofinanciranje neinfrastrukturnih ukrepov trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni (OCPS).

Pri aktivnem delu v skupinah je bilo izpostavljenih več izzivov. Ti so potreba po hierarhičnem izvajanju ukrepov na vseh ravneh, ustreznejše vključevanje javnosti in učinkovitejše zagotavljanje dostopnosti informacij v zvezi z dnevnimi redi javnega potniškega prometa (v nadaljevanju JPP) , alternativni ukrepi do nadgradnje železniškega prevoza predvidenega leta 2030, učinkovitejša uporaba javnega potniškega prometa v prometnih konicah (razmerje upokojenci in zaposleni), pogostejša izobraževanja za naročnike in pripravljavce CPS-jev, problematika razpršene poselitve in visoki stroški vzpostavljanja in vzdrževanja prometne infrastrukture, priprava mobilnostnih načrtov, možnosti sodelovanja s sosednimi občinami pri pripravi OCPS, izzivi opredelitev problemskih območij ter drugo. Zaposleni na občinah so prav tako poudarili, da naj elektromobilnost in e-omrežja ne predstavljata finančnega bremena občin, in naj za le-to poskrbi država.

Na drugi strani so udeleženci izvedeli, da bodo vezano na presojo kakovosti CPS-jev, vsaki občini dodeljeni presojevalci v začetni in zaključni fazi njihove priprave. Smernice z vsemi aktualnimi zadevami in dogodki na temo trajnostne mobilnosti so že objavljene na Spletni platformi za trajnostno mobilnost, www.sptm.si.

S pomočjo projekta Info-Geothermal do boljše izkoriščenosti geotermalnega potenciala v Sloveniji 2/4

V okviru projekta Info-Geothermal je 30. 11. 2022 potekala konferenca o koriščenju geotermalne energije v Sloveniji. Projekt bo praktična pomoč pri spodbujanju in prepoznavanju geotermalnega potenciala ter predvsem pri spodbujanju njene rabe. V okviru projekta Info-Geothermal bodo namreč javno objavljeni vsi podatki o možnostih uporabe geotermalne energije ter pripravljene smernice in navodila, kako to energijo uporabljati večnamensko, da po poteku trajanja projekta ostanejo javno dostopni. Namen projekta je krepitev institucionalnih zmogljivosti državnih organov, vključenih v upravljanje rabe geotermalne energije, lokalnih oblasti, ki zagotavljajo prostorski okvir za vlagatelje, ter največjih akterjev pri raziskovanju globokega geotermalnega potenciala in možnosti rabe termalne vode v Sloveniji.

V projektu Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje INFO-GEOTHERMAL sodelujejo štiri institucije iz Slovenije (nosilec projekta Geološki zavod Slovenije ter projektni partnerji Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje in prostor in Skupnost občin Slovenije) in institucija z Islandije (Iceland School of Energy, Reykjavik University v vlogi projektnega partnerja iz države donatorice).

V vlogi vodilnega partnerja iz Geološkega Zavoda Slovenije je dr. Nina Rman opozorila, da geotermalna energija v Sloveniji zagotavlja samo 0,6 odstotka celotne primarne energije, kljub temu da imamo 31 mest na katerih se vroča voda uporablja. V teh primerih gre v večini za individualno ogrevanje prostorov, predvsem v zdraviliščih in toplicah. Poudarila je, da nam v  Sloveniji  primanjkuje uporaba geotermalne energije v industriji rabi, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja, kajti le eden od 93 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji je na geotermalno energijo.

Največji potencial v Sloveniji za pridobivanje geotermalne energije je v Pomurju, kjer se lahko geološko najbolje opredeli, na kateri globini lahko pridobimo vročo vodo in s kakšno temperaturo, s tem projektom bo v prihodnje to postalo javno znano. Zagotovljene bodo tehnične smernice vseh vidikov, tako da bodo lahko vlagatelji prišli do celotnega projekta. V sklopu projekta bomo izbrali dve pilotni občini in jima pripravili vsa prostorska gradiva, da bi lahko začeli konkretne projekte, ob tem pa ne bomo pozabili niti na geotermalno elektriko. Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je eden od strateških ciljev občin tudi samooskrba na različnih področjih, zato je toliko bolj pomembno, da  odpravimo administrativne ovire na tem področju. Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je na konferenci zlasti izpostavila vlogo SOS, ki je v promociji uporabe te energije in pri povezovanju občin, ki imajo možnosti za izrabo geotermije.

Kot je povedal Aleš Jeraj z Ministrstva za okolje in prostor, smo navdih iskali na Islandiji. Tam smo si v okviru študijskega obiska, na katerem so bili prisotni tako strokovnjaki kot predstavniki odločevalcev na lokalni ravni, ogledali izkoriščanje geotermalne energije na Islandiji ter se seznanili s podrobnostmi, ki so pomembne z vidika pripravljavcev predpisov in odločevalcev v upravnih postopkih. Kot je dejal Jeraj, smo dobili potrditev, da je geotermalna energija uporabna tako za manjše, lokalne sisteme, kot za ogrevanje večjih mest. Zato bo eden izmed naslednjih korakov ministrstva objava razpisa za prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire, ki vključuje geotermalno energijo.

Ob predstavitvah dela partnerjev so se udeleženci konference seznanili tudi z Islandsko šolo za energijo, ki je strokovno podprla študijski obisk v Islandiji in pomenom krepitve kompetenc pri razvoju geotermije.

Ob zaključku konference so se udeleženci odpravili še na študijsko ekskurzijo, kjer so se seznanili z izkušnjami iz občine Podlehnik, s pilotno geotermalno elektrarno v Sloveniji ter si ogledali izrabo geotermalne energije v madžarskem Lentiju.

ZAKONODAJA

Predlog Poročila o izvajanju operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa 2017–2021 3/1

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je skupaj z deležniki pripravilo predlog Poročila o izvajanju operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2017 – 2021 in ga daje v javno razgrnitev.

Besedilo je dostopno na povezavi TUKAJ.

Zainteresirano javnost vabijo k oddaji pripomb in predlogov najkasneje do 3. januarja 2023, in sicer na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si ali po pošti na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju 3/2

S strani Ministrstva za pravosodje smo v pregled in obravnavo prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Celoten predlog zakona se nahaja ta tej povezavi

Glavni cilji predlaganega zakona so:

  • odpravo ustavne neskladnosti določb ZFPPIPP, ki jih je ugotovilo US,
  • povečanje učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti z dopolnitvijo in zaostritvijo pravil, ki določajo obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti (in grozeče insolventnosti),
  • uvedbo možnosti izrednega pravnega sredstva – revizije zoper nekatere odločitve v stečajnem postopku,
  • vzpostavitev možnosti za prestrukturiranje terjatev v okviru postopka prisilne poravnave tudi v primerih, ko dolžnik še ni postal insolventen, pa mu le ta že grozi,
  • prilagoditev drugih pravil z namenom celovite implementacije Direktive o prestrukturiranju in insolventnosti,
  • spremembo postopka poenostavljene prisilne poravnave v smeri večjega nadzora glede prijavljenih terjatev in izboljšanja procesnega položaja upnika,
  • razširitev možnosti posebnih pravil finančne reorganizacije v okviru postopka prisilne poravnave za vse kapitalske družbe,
  • izboljšanje poplačila upnikov v stečajnem postopku in zagotovitev večje preglednosti prodaj v stečajem postopku,
  • zboljšanje položaja delavcev v postopkih prestrukturiranja kot tudi v stečajnem postopku,
  • učinkovitejše vodenje disciplinskih postopkov zoper upravitelje in upoštevanje novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v primerih odvzema dovoljenja upraviteljem.

Predloge in propombe posredujte na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si najkasneje do ponedeljka 5. januarja 2023.

 

 

POVPRAŠEVANJE

POVPRAŠEVANJE – Svetniške pobude in vprašanja 4/1

Na skupnost občin Slovenije se je obrnila očina članica SOS, ki jo zanima, kako imajo druge članice urejeno področje svetniških pobud in vprašanj. Zanima jo naslednje:

1. Ali ima občina urejeno postavljanje pobud in vprašanj v poslovniku občinskega sveta in ali je točka »Pobude in vprašanja« stalna točka vseh rednih sej občinskega sveta?

2. Ali ima občina omejitev glede števila svetniških pobud in vprašanj, ki jih sme podati posamezni občinski svetnik na seji občinskega sveta? Če da, kakšna je ta omejitev.

3. Kako in do kdaj lahko svetniki postavljajo vprašanja (pisno, ustno)?

4. Kdo odgovarja na pobude in vprašanja?

5. Na kakšen način ima občina članica urejeno objavo odgovorov na svetniška vprašanja in pobude oziroma kje (če sploh) objavite te odgovore? 

Odgovore na povpraševanje nam prosimo pošljite do torka,  13.12. 2022 do 12.00 na naslov lara.suman@skupnostobcin.si.

ZAKLJUČENO POVPRAŠEVANJE – Legalizacija objekta daljšega obstoja (kmetijska zemljišča) 4/2

Naslovila nas je občina članica, ki prosi za sodelovanje in pomoč preostalih občin. Situacijo je opisala v nadaljevanju.

Upravna enota v naši občini trenutno za stanovanjski objekt, ki leži na kmetijskem zemljišču, vodi postopek izdaje dovoljenja za legalizacijo objekta daljšega obstoja.
Objekt, ki stoji na kmetijskem zemljišču, je v uradnih evidencah od leta 2014 evidentiran kot samostoječa stanovanjska stavba, zgrajena leta 1998. Stanovanjski objekt ima pridobljeno tudi hišno številko. Po prej veljavnem Gradbenem zakonu – GZ dovoljenja ni bilo mogoče izdati, saj je bil objekt v GURS-u evidentiran kot kmetijska stavba in ne kot stanovanjski objekt.
Tako Odlok o Občinskem prostorskem načrtu, kot tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih ne dopuščata gradnje stanovanjskih stavb. Dopuščata gradnjo enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko – gozdarskih objektov, čebelnjakov, staj, pomožnih objektov namenjenih spremljanju stanja okolja in naravnih pojavov ipd. Objekti na kmetijskih zemljiščih ne smejo imeti samostojnih priključkov na infrastrukturo.

Postopek za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja ne zahteva predložitve mnenj in ne preverja minimalne komunalne opreme, kar pomeni, da Upravna enota nikakor ne more pridobiti mnenja Občine glede skladnosti objekta s prostorskimi akti, ki posebej navajajo, da na kmetijskih zemljiščih ni mogoča gradnja stanovanjskih stavb in, da objekti, ki so dovoljeni na kmetijskih zemljiščih, ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalno infrastrukturo.
Glede na to, da skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, gradnja stanovanjskih objektov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena in, da se zoper predmetnega objekta vodi inšpekcijski postopek zaradi nedovoljene gradnje, menimo, da postopek za izdajo dovoljenja legalizacije objekta daljšega obstoja sploh ne bi smel biti dovoljen. Prav tako menimo, da Gradbeni zakon ne more biti nad Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki gradnje stanovanjskih objektov na kmetijskih zemljiščih ne dopušča.

Če Upravna enota v danem primeru lahko izda dovoljenje za legalizacijo objekta daljšega obstoja, četudi ta stoji na kmetijskem zemljišču, na komunalno infrastrukturo pa po uradnih evidencah ni priklopljen, to pomeni, da je možna legalizacija vseh bivalnih objektov na kmetijskem zemljišču.

Ali se katera od Občin srečuje s podobnimi težavami in na kakšen način v tem primeru postopa?

Zbir odgovorov se nahaja TUKAJ.

DOGODKI SOS

14.12/ Prostorski informacijski sistem 5/1

Skupnost občin Slovenije vas v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor vabi na spletni dogodek dne 14.12.2022 med 10. in 12. uro na temo elektronskega poslovanja na področju prostorskega načrtovanja (ePlan) in graditve objektov (eGraditev).

Predavatelji prihajajo iz Direktorata za prostor, graditev in stanovanja (Sektorja za prostorski informacijski sistem) ter so naslednji Dejan Cvijanović, Mihael Fonda, Jan Brezec, Damjan Doler in Jurija Mlinar.

Dnevni red:

  • Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja (ePlan), tehnična pravila za pripravo prostorskih aktov v digitalni obliki
  • Elektronsko poslovanje na področju graditve objektov (eGraditev)
  • Evidenca stavbnih zemljišč in projekt GreenSLO4D
  • Vprašanja in odgovori

Udeležba je plačljiva, prijava obvezna.

Uradno vabilo s prijavo je TUKAJ.

15.12. / Predstavitev načinov dostopa do informacij in podatkov po prenovi distribucijskega okolja Geodetske uprave RS 5/2

Geodetska uprava RS je v okviru programa projektov eProstor informacijsko prenovila nepremičninske evidence in s tem vzpostavila enotno informacijsko rešitev, ki omogoča sodobno delovanje nepremičninskega sistema in predstavlja enotno osnovno državno prostorsko podatkovno infrastrukturo.

Poleg prenovljenih procesov evidentiranja in nove informacijske rešitve katastra nepremičnin je zaživel tudi prenovljen spletni portal Prostor, ki je informacijski in storitveni portal, namenjen uporabnikom. Portal Prostor zajema informacije o evidencah, ki jih vodi in vzdržuje Geodetska uprava in uporabnikom služi kot vstopna točka do različnih storitev za prenos ali obdelavo podatkov (vpogledovalniki, aplikacije, javno dostopni spletni servisi).

Ker želijo, da občinski uporabniki do podatkov in storitev dostopajo informirano in brez težav, vabijo ZOS, SOS in ZMOS z zainteresiranimi sodelavci na občinah na spletni dogodek.

Dogodek je hkrati priložnost za izmenjavo stališč in vprašanj.

***

Dogodek je potekal v organizaciji GURS. Predstavitev najdete tukaj.

 

17.1. / 3. tradicionalno srečanje županj in županov – I. del 5/3

Prvi dan bo namenjen temam povezanim z delovanjem občin:

  • pristojnosti občin,
  • komuniciranje in sodelovanje,
  • financiranje občin,
  • upravljanje s premoženjem občin,
  • NUSZ,
  • gospodarske in javne službe.

Strokovna predavanja bodo izvajali visoki predstavniki Vlade RS in drugih institucij, izkušeni in strokovno usposobljeni predstavniki uspešnih občin in strokovnjaki za področja, s katerimi se srečujejo občine.

Vabilo najdete na povezavi TUKAJ.

Program najdete TUKAJ.

24.1. / 3. tradicionalno srečanje županj in županov – II. del 5/4

Drugi dan 3. tradicionalnega srečanja županj in županov bo namenjen razvojnim potencialom občin. Posvetili se bomo:

  • pristojnostim občin,
  • financam,
  • prostoru,
  • snovanju razvoja,
  • turizmu,
  • financiranju iz evropskih sredstev in
  • drugim temam.

Strokovna predavanja bodo izvajali visoki predstavniki Vlade RS in drugih institucij, izkušeni in strokovno usposobljeni predstavniki uspešnih občin in strokovnjaki za področja, s katerimi se srečujejo občine.

Vabilo najdete TUKAJ.

Program dogodka najdete TUKAJ.

DOGODKI DRUGIH

12. in 16. 12. / Izobraževanje o uporabi kompleta orodij za varnejše kolesarske povezave 6/1

V sklopu projekta SABRINA: Varnejše kolesarske povezave na območju Podonavja je bilo izdelano strateško orodje za načrtovanje in ocenjevanje kolesarske infrastrukture z namenom, da bi bila ta varnejša. Na podlagi ugotovljenih informacij o pretočnosti različnih prometnih tokov ter z uporabo zbranih najboljših praks in metodologij (ECS in iRAP, CycleRAP) vodi platforma uporabnika skozi primerjavo kolesarske infrastrukture, priporočenih strategij nadgradnje in/ali protiukrepov cestne varnostne infrastrukture na kritičnih lokacijah.

Izobraževanje bo potekalo v dveh delih:

– 12. december 2022, od 10.00 do 12.00
Predstavitev projekta SABRINA in kompleta orodij za varnejše kolesarske povezave preko spleta
Pridružil se nam bo tudi Gregor Steklačič, nacionalni koordinator za kolesarstvo iz Ministrstva za infrastrukturo, sektor za trajnostno mobilnost in prometno politiko.

– 16. december 2022, od 9.00 do 12.00
Praktično usposabljanje uporabe kompleta orodij za varnejše kolesarske povezave

Praktično usposabljanje bo potekalo na TIB storitve d.o.o., Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica. Zaželeno je, da prinesete s seboj prenosnik z računalniško miško.

Registracija udeležencev: od 8.30 do 9.00. Prijava na izobraževanje. Prijavite se lahko do četrtka, 8. 12. 2022, do 23.59 ure.

 

Vabilo najdete TUKAJ.

13.12./ Vabilo na okroglo mizo prostorski vidika prehoda na OVE 6/2

V imenu Društva krajinskih arhitektov Slovenije, Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor, Mreže za prostor in v sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteto za arhitekturo in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani ste vljudno vabljeni, da se:

v torek, 13. decembra 2022, ob 14.00 pridružite v Svečani dvorani FGG UL na okrogli mizi:

Obnovljivi viri energije v Sloveniji – prostorski vidiki prehoda na OVE.

Kot ste seznanjeni je stroka v urejanju prostora zadržano sprejela osnutek Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije. V svojem odzivu smo pozvali k več razmislekom o tem, kako celovito nasloviti organiziran prehod na OVE. Na okroglo mizo smo povabili strokovnjake in predstavnike ministrstev s področij, ki jih prehod pomembno zadeva, da bi skupaj odprli javno razpravo o tem, kako bodo OVE spremenili naravno okolje, kmetijsko in kulturno krajino ter urbani prostor. Verjamemo, da lahko javne izmenjave mnenj pomembno prispevajo k obvladovanju vplivov OVE v prostor in okolje ter k sprejemljivosti OVE, zato si želimo, da postanejo interdisciplinarni dogodki na to temo stalna praksa. Radi bi se odprto in konstruktivno pogovarjali o možnostih, ki jih prinaša celovit interdisciplinaren in vključujoč pristop k umeščanju OVE v prostor. Želimo si, da bi nam v Sloveniji uspelo zagnati investicije v OVE v skupno dobro in učinkovito celovito obvladati razvoj dolgoročno vzdržnega sistema preskrbe z energijo.

Na pogovor smo povabili predstavnike stroke in ministrstev pristojnih za infrastrukturo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter kulturo. Pogovor bo moderiran, za udeležbo na dogodku je potrebna prijava tukaj.

Vljudno vabljeni!

Uradno vabilo je TUKAJ

Odziv stroke na osnutek Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije je tukaj.

13.12. / Vabilo na delavnico "Možni prostorsko-načrtovalski ukrepi v kontekstu blaženja podnebnih sprememeb" 6/3

V okviru projekta LIFE IP Care4Climate bodo v torek, 13. decembra 2022, na Gozdarskem inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, izvedli delavnico z naslovom “MOŽNI PROSTORSKO-NAČRTOVALSKI UKREPI V KONTEKSTU BLAŽENJA PODNEBNIH SPREMEMB”.

Gre za vsebinsko nadaljevanje serije delavnic s tematskega področja “Pametno prostorsko načrtovanje”

Namen tokratne delavnice je predstaviti možne prostorsko-načrtovalske ukrepe v kontekstu blaženja podnebnih sprememb.

Program in registracija na delavnico sta dostopna na prijavi.

 

 

15.12. / URBACT INFO DAN 6/4

Septembra je bil uradno potrjen program URBACT IV. V okviru programa bo januarja 2023 objavljen prvi razpis za nova akcijska omrežja, v katerih evropska mesta iščejo rešitve za pogoste urbane izzive.

Akcijsko omrežje sestavlja od 8 do 10 partnerskih mest vseh velikosti – občin, lokalnih oblasti, razvojnih agencij ter metropolitanskih ali regionalnih institucij, ki prihajajo iz različnih držav EU in iz različnih regij. Vodi jih mesto v vlogi vodilnega partnerja, skupaj s potrjenim URBACT strokovnjakom, ki nudi strokovno pomoč in usmerja na poti k spremembam za boljša mesta.

Partnerji se bodo podali na dve in pol leti trajajočo pot soočanja z izbranim urbanim izzivom, aktualnim za vsa sodelujoča mesta, ali da bi izboljšali lokalne politike, povezane z določeno temo.

Pri naslednjem razpisu ne bo nič drugače, s to razliko, da tokrat program potencialne upravičence spodbuja k upoštevanju treh prečnih tem: zeleno, enakost spolov in digitalno. Ne glede na to, ali je cilj vašega mesta reševanje vprašanj mobilnosti, kulturne dediščine, finančnega inženiringa, energetskega prehoda ali katere koli druge teme, vas URBACT vabi, da naredite naslednji korak in razmislite, kako so lahko te celostne teme del problema – ali celo rešitve.

Če želite izvedeti več o razpisu vas vabijo, da se udeležite spletnega URBACT info dneva, ki ga organizira IPoP – Inštitut za politike prostora v vlogi URBACT nacionalne točke. Vabijo tudi, da jim posredujete svoje projektne ideje in tako izkoristite možnost neposrednega odziva in priporočil za izboljšavo idej. Svoje izkušnje v programu URBACT bodo z nami delile slovenske občine, ki so že sodelovale v omrežjih, in vam tako omogočile, da dobite neposreden vpogled v delovanje programa in njegove koristi.

 

Prijava: https://forms.gle/PwhUbyvLnT31JFqx9

Več informacij: http://urbact.eu/urbact-slovenija in urbact@ipop.si

AKTUALNI RAZPISI

13. 12. / Predstavitveni dogodek programa CERV 2023-24 7/1

Prvega decembra 2022 je bil objavljen nov program CERV (Državljani, Enakost, Pravice in Vrednote) za leti 2023 in 2024. Predstavitven dogodek programa bo potekal 13. decembra 2022, od 10.00 do 11.45, na spletni platformi Zoom. Nekaj pomembnih vsebin CERV programa: ozaveščanje o skupni evropski zgodovini, spodbujanje udeležbe državljanov, spodbujanje enakosti spolov in nediskriminacije, zaščita in spodbujanje pravic otrok, invalidov in pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije, preprečevanje in boj proti vsem vrstam nasilja, nudenje podpore in zaščite žrtvam nasilja, zaščita in spodbujanje vrednot Unije, spoštovanje pravne države ter sooblikovanje demokratične Unije.

Vsebine bo predstavila Nena Bibica, vodja kontaktne točke CERV. Za dogodek je obvezna predhodna prijava najkasneje do 12. decembra 2022 – tukaj.

Za morebitna vprašanja ali pojasnila je na voljo cerv-tocka@pina.si.

Javni razpis za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva (2023-2025) 7/2

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča, da je bil 4. novembra v Uradnem listu RS številka 140 objavljen javni razpis za izbiro izvajalca za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025 (program Slovenske čebelarske akademije 2023-2025). Za leto 2023 so zagotovljena sredstva v višini do 79.714,00 evrov, višina sredstev za leti 2024 in 2025 pa bo določena naknadno.

Rok za oddajo vlog začne teči z naslednjim dnem po objavi v Uradnem listu RS, torej 5. novembra 2022, in traja do vključno 21. novembra 2022, do 23.59 ure.

Vlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz Pravilnika o kadrovskih in tehničnih pogojih za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva ter o programu neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025 (Uradni list RS, številka 135) in tega javnega razpisa.

Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najdete podrobnejše informacije o javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, pogoje in merila.

Izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino 7/4

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo razpis za izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2022-2023. Rok za oddajo kandidature je 6. januar 2023.

Kandidirajo lahko lokalne in regionalne oblasti oziroma združenja in nevladne organizacije, ki so izvedle projekte oziroma dogodke, ki prispevajo k promociji, varstvu, upravljanju in načrtovanju slovenskih krajin ter ozaveščanju javnosti o pomembnosti krajin za človekov razvoj. Projekti, ki bodo poslani na izbor morajo biti zaključeni oziroma izvedeni in na voljo javnosti že vsaj tri leta pred prijavo, in sicer najkasneje do decembra 2019.

Rok za oddajo kandidature je 6. januar 2023.

Razpisno dokumentacijo najdete na povezavi TUKAJ.

NOVICE DRUGIH

Ustanovljen je Strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave 8/1

Z ustanovitvijo Strokovnega sveta za trajnostni razvoj javne uprave so bili v ponedeljek, 5. decembra 2022, imenovani tudi njegovi člani. Svetu bo predsedovala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, njena strokovna vodja pa bo prof. dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.

Strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave, katerega članice in člani prihajajo iz javnega in zasebnega sektorja, se bo predvidoma sestal na svoji prvi seji v januarju 2023.

Svet bo usmerjen v iskanje konkretnih rešitev na področju kakovosti predpisov, vključevanja javnosti v oblikovanje politik, pri reorganizaciji upravnih enot s ciljem bolj kakovostnih javnih storitev, usmerjenih v uporabnike in regulaciji upravnih postopkov ter digitalizaciji upravnega poslovanja.

Vir: Ministrstvo za javno upravo, gov.si

© Moralne avtorske pravice ima Skupnost občin Slovenije. Noben del tega gradiva se ne sme reproducirati ali kopirati v karšnikoli obliki: grafično elektronsko ali mehanično, kar vklučuje (ne da bi bilo omejeno) fotokopiranje, snemanje, skeniranje ali katerekoli druge oblike reproduciranja brez pisnega dovoljenja Skupnosti občin Slovenije. Reprodukcija ali kopiranje je dovoljeno izključno za potrebe Sekretariata Skupnsti občin Slovenije ali občin članic SOS.