Služba vlade za evropsko kohezijsko politiko nas je pozvala k imenovanju člana v Odbor za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.  Želimo si, da predstavnik Skupnosti občin Slovenije postane županja ali župan, ki bo aktivno sodeloval v Odboru ter občinam članicam poročal o svojem delu in delu odbora.

Obrazec za evidentiranje najdete TUKAJ.

Predloge nam posredujte do 23. decembra 2022 na elektronski naslov: info@skupnostobcin.si.

Z namenom zagotovitve učinkovitega dela Odbora je pri imenovanju predstavnikov potrebno upoštevati naslednje usmeritve (obrazložitve za imenovanje):

• strokovnost – član naj bi v okviru Odbora prispeval svoje strokovno znanje s področja, zaradi katerega je imenovan v Odbor (glede na prednostne naloge v poglavju 2 Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v prilogi k temu dopisu),
• krovno poznavanje skladov EU – zaželeno je, da član Odbora predstavlja krovno organizacijo in ima specifična znanja s področja skladov EU (zaželena je kontinuiteta sodelovanja predstavnikov iz dosedanjega Odbora za spremljanje OP EKP 2014–2020),
• načelo nepristranskosti oz. izločitev konflikta interesov imenovanih članov in njihovih namestnikov, vključno z načelom, da član Odbora ne sme biti plačan iz projekta, sofinanciranega v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027,
• zagotavljanje enakosti spolov skladno z 9. členom Uredbe (EU) 2021/1060.

Dodatne informacije

Poziv SVRK k imenovanju lahko preberete TUKAJ.

Osnutek Poslovnika Odbora lahko preberete TUKAJ.

Na nas se je obrnila občina čanica, ki jo zanima praksa drugih občin glede izvajanja določila šestega odstavka 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti, ki določa, da če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti last občine. Občina mora te nepremičnine v šestih mesecih od dneva pridobitve ponuditi v brezplačno rabo in upravljanje vaški oziroma krajevni skupnosti, na območju katere te nepremičnine ležijo.

Gre za primere, ko je občina delež v agrarni skupnosti pridobila v okviru dedovanja po osebi brez dedičev oziroma so se vsi dediči odpovedali dedovanju. Glede na dikcijo zakona, mora občina pridobljeni delež na nepremičninah ponuditi v brezplačno rabo in upravljanje vaški oziroma krajevni skupnosti, na območju katere te nepremičnine ležijo.

Zanima nas:

1. Na kakšen način v vaši občini izvajate določila šestega odstavka 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti? Kaj za vas v konkretnem primeru sploh pomeni (brezplačna) raba in upravljanje, če vemo, da gre za delež na nepremičninah, navadno na gozdnih zemljiščih, ki so v skupni lastnini oziroma solastnini?
2. Kako naj krajevna skupnost sploh izvaja tako rabo – ali to konkretno pomeni tudi izsekavanje gozdov, ter prodajo lesa? 

Odgovor na povpraševanje nam prosimo pošljite do četrtka, 5. 1. 2023 do 12.00 na naslov neza.jager@skupnostobcin.si.

Pri Slovenskem regionalno razvojnem skladu lahko občine Republike Slovenije ter javna komunalna podjetja in javne ustanove še vedno pridobijo ugodna posojila za izvedbo svojih projektov. Vabljeni k oddaji vloge v spletni aplikaciji www.r-sklad.si ter natančnejši pregled produktov na www.srrs.si

• Za javne ustanove;
• Za občine;
• Za komunalna podjetja;

Seznanjamo vas z informacijo o pobudi nagrada Evropske prestolnice vključevanja in raznolikosti 2023. Več informacij je na voljo na spletni strani: Promoting Diversity in the EU in 2023 (eudiversity2023.eu).
Nagrada Evropske prestolnice vključevanja in raznolikosti je namenjena vsem lokalnim oblastem v EU, ki s spodbujanjem raznolikosti in vključevanja gradijo pravičnejšo družbo na naslednjih področjih:
–        spol
–        rasne ali etnične pripadnosti
–        veroizpovedi ali prepričanja
–        invalidnosti
–        starost
–        identiteta LGBTIQ
To pomeni, da lahko vaše mesto (ali regija) dobi priznanje, ki si ga zasluži za ustvarjanje okolja, v katerem se lahko vsi počutijo varne in izkoristijo svoj potencial.
Na natečaju lahko sodelujejo lokalne oblasti, kot so mesta, kraji ali regije v EU. Prijave mora oddati uradni predstavnik.
Prijavitelji bodo morali predložiti opis ključnih pobud za spodbujanje raznolikosti in vključevanja.
Pobude, ki celovito obravnavajo različne razloge za diskriminacijo (navedene v zgornjih alinejah) in prikazujejo medsektorski pristop, bodo imele prednost.
Nagrade bodo podeljene v dveh glavnih kategorijah:
–        lokalne oblasti z manj kot 50 000 prebivalci,
–        lokalne oblasti z več kot 50 000 prebivalci.
Posebna nagrada bo podeljena tudi za pobude za enakost LGBTIQ.
Rok za oddajo prijav je 15. februar 2023 do 12.00 po srednjeevropskem času. Podelitev nagrad bo 27. aprila 2023. Prijavo lahko oddate v katerem koli uradnem jeziku EU.
Več informacij o pravilih in postopku prijave je na voljo prek povezave:
Apply Now – Promoting Diversity in the EU in 2023 (eudiversity2023.eu)

Uredba o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027

Vlada je izdala Uredbo o delovanju lokalnih akcijskih skupin (LAS) in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027 (SLR) ter jo objavi v Uradnem listu RS predvidoma v petek, 23. 12. 2022, ko bo poleg uredbe objavljen tudi javni poziv. Na podlagi javnega poziva lahko lokalna partnerstva v Sloveniji pričnejo z oblikovanjem lokalnih akcijskih skupin (LAS) za namen priprave novih strategij lokalnega razvoja (SLR) za programsko obdobje do leta 2027.

Pristop LEADER/CLLD se bo do leta 2027 izvajal kot del skupnega pristopa, imenovanega lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Izvajal se bo v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj  (ESRR). Za izvajanje evropske skupne kmetijske politike je Evropska komisija 28. oktobra letos potrdila strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023-2027 za Slovenijo, ki pomeni zeleno luč za koriščenje sredstev sklada EKSRP. Za koriščenje sredstev iz sklada ESRR pa je Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji Evropska komisija potrdila 13. decembra letos.

Uredba ureja pripravljalno podporo, pogoje za delovanje LAS in pripravo strategij lokalnega razvoja ter odobritev teh. Uredba določa tudi pogoje za oblikovanje in postopke za izbor in potrditev LAS, vsebino in sestavo ter obvezna poglavja SLR, merila in način za izbor SLR, naloge LAS, upravičence, upravičene aktivnosti pripravljalne podpore, pogoje upravičenosti in pogoje za izvajanje pripravljalne podpore, v programskem obdobju do leta 2027.

LAS-i bodo morali biti tudi v prihodnjem programskem obdobju organizirani kot pogodbeno partnerstvo treh sektorjev, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih socio-ekonomskih interesov na izbranem območju, torej kot javni, ekonomski (ali gospodarski) in socialni (ali civilni) sektor. Na ravni oblikovanja LAS-ov ter kasneje pri odločanju o projektih – po izvedbi javnih pozivov za izbor projektov, ki jih bodo objavili LAS-i, bo potrebno veliko pozornosti, da noben od naštetih sektorjev ne bo nadzoroval odločanja. LAS-i, ki delujejo v programskem obdobju 2014-2020, imajo možnost, da nadaljujejo s svojim delom tudi v prihodnje ali pa se glede na potrebe in odločitev deležnikov z območja oblikujejo v nov LAS. V obeh primerih je treba upoštevati, da mora biti članstvo v LAS odprto za nove deležnike, pri čemer se spodbuja vključevanje mladih, žensk, ranljivih skupin, nevladnih organizacij z območja in drugih zainteresiranih. V skladu z uredbo pa je treba upoštevati obvezne sestavine pogodbe o ustanovitvi LAS, pogoje za zmogljivost LAS ter upravno in kadrovsko spodobnost vodilnega partnerja, kot izhaja iz uredbe, kjer so navedeni tudi ostali pogoji. Rok za izpolnitev naštetega, ter za vložitev vloge za izplačilo prve faze pavšalnega zneska pripravljalne podpore je 3. marec 2023.

LAS-i bodo skladno z obveznimi elementi pripravili nove SLR do 31. julija 2023 na posebnem obrazcu. Pri pripravi SLR bo treba opredeliti dodano vrednost izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost na določenem območju, opraviti analizo stanja lokalnega območja, analizo razvojnih potreb in potenciala območja, vključno s SWOT-analizo, ter na podlagi tega oblikovati ustrezne ukrepe. Temeljito oblikovanje ustreznih ukrepov bo po odobritvi SLR podlaga za izvajanje projektov na terenu, ki se bodo lahko pričeli pripravljati po objavi javnih pozivov za potrditev projektov na ravni LAS. Zato so vsi zainteresirani vabljeni k vključitvi v obstoječe ali nove LAS-e ter s tem k oblikovanju kakovostnih strategij lokalnega razvoja, ki bodo odražale dejanske potrebe in potencial določenega lokalnega območja.

Vlada je izdala uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih proračunskih uporabnikov

Uredba je pripravljena na podlagi 64. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324), ki ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju.

Z Uredbo o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2023 in 2024 se podrobneje predpisujejo način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, način prikaza števila zaposlenih po različnih virih financiranja, metodologija spremljanja njihovega izvajanja ter obveznost poročanja o številu zaposlenih na dan 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra v Informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (ISPAP), ki je vzpostavljen pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Vlada zvišala neobdavčene zneske posameznih dohodkov iz delovnega razmerja

Vlada je vrsti ukrepov, ki naslavljajo draginjo, dodala še enega. Zvišujejo se zneski, do katerih so dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi ter plačila vajencem, dijakom in študentom neobdavčeni. Uvaja tudi nov pristop določanja neobdavčenega dela določenih dohodkov, s čimer upošteva ureditev pravic v kolektivnih pogodbah.

S spremembo Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja je vlada na novo določila višino zneskov, do katerih so dnevnice, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi ter plačila vajencem, dijakom in študentom neobdavčeni.

Vlada je v letošnjem letu s spremembami uredbe že dvignila zneske neobdavčenih povračil za malico, prevoz na delo in službene poti, zdaj pa zneske zvišuje še nekaterim drugim dohodkom iz delovnega razmerja. S tem vlada sledi trendu splošnega višanja cen, ki vpliva tudi na stroške delojemalcev in na višino izplačanih dohodkov iz delovnega razmerja.

Dohodki iz delovnega razmerja, kot so jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi ter plačila vajencem, dijakom in študentom, se v nekaterih kolektivnih pogodbah na ravni države določajo glede na odstotek povprečne plače. Uredba zato predvideva nov pristop, in sicer določitev neobdavčenega dela dohodka v višini odstotka od zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec. Tak pristop upošteva tudi ureditev pravic v kolektivnih pogodbah na ravni države.

Povečuje se tudi znesek neobdavčenega dela solidarnostne pomoči za primer smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana oziroma v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca.

Vlada določila ceno zemeljskega plina iz sistema za določene javne zavode

Vlada je izdala Uredbo o določitvi cene zemeljskega plina iz plinskega sistema za nekatere pravne osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanje, za izvajalce socialno varstvenih storitev ter izvajalce programov v podporo družini.

Uredba določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine. Ob tem uredba prav tako določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno zemeljskega plina iz plinskega sistema prenosnega in distribucijskega omrežja tudi za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja ter za izvajalce socialno varstvenih storitev.

Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena zemeljskega plina znaša 0,095 EUR/kWh, v veljavi pa bo od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023. Omejitev cene iz te uredbe velja ne glede na morebitne predhodno podpisane pogodbe o dobavi za leto 2023.

Dobavitelji, ki od uveljavitve te uredbe dobavljajo zemeljski plin odjemalcem, za katere se uporablja ta uredba, ne smejo prenehati z dejavnostjo dobave tem kategorijam odjemalcev. Dobavitelji morajo naštetim odjemalcem na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi, vse skladno s pogoji iz te uredbe. S tem odjemalci vseeno ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada določila najvišjo dovoljeno ceno električne energije za določene javne zavode

Vlada je že sprejela Uredbo o določitvi cen električne energije, s katero je določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce. Vlada je ob tem sprejela tudi Uredbo o določitvi mehanizma za oblikovanje cene električne energije za poslovne odjemalce, ki je zajela vse ostale odjemalce.

Mehanizem Uredbe o določitvi mehanizma za oblikovanje cene električne energije za poslovne odjemalce sicer velja tudi za osebe javnega prava, a ta mehanizem cen ne zamejuje v zadostni meri. Ravno tako so osebe javnega prava zajete tudi v Uredbi o določitvi cen električne energije, a le v primeru, ko je priključna moč odjemnega mesta enaka ali manjša od 43 kW in je vsota priključnih moči vseh njihovih odjemnih mest v državi enaka ali manjša od 86 kW.

Zaradi naštetega je bilo potrebno sprejeti posebno uredbo, ki bo omejila ceno električne energije za nekatere osebe javnega prava, za izvajalce javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanje ter za izvajalce socialno varstvenih storitev, katerih storitve bi v nasprotnem primeru lahko zaradi visokih cen električne energije lahko bile ogrožene. Do ukrepov iz te uredbe so upravičeni javni zavodi, javni gospodarski zavodi, javne agencije, javni skladi, občine, izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in izvajalci socialno varstvenih storitev ter izvajalcev programov v podporo družini.

S to uredbo se določi najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za posamezne odjemalce, ki niso zajeti z Uredbo o določitvi cen električne energije. Cena bo v 90% regulirana, v 10% pa tržna. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena za električno energijo po tej uredbi znaša za višjo dnevno tarifno postavko 0,20700 EUR/kWh, za nižjo dnevno tarifno postavko 0,14850 EUR/kWh in za enotno tarifno postavko 0,18600 EUR/kWh. Dobavitelj električne energije je za 90 odstotkov količine odjema električne energije odjemalca v letu 2021 dolžan ponuditi ceno iz prejšnjega člena. Količine odjema električne energije se določajo mesečno. Dobavitelj mora odjemalcem na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi, vse skladno s pogoji iz te uredbe. S tem odjemalci ne izgubijo pravice do menjave dobavitelja.

Uredba bo v veljavi od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.

Vir: Vlada RS, NJ