Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije
Vlada je sprejela celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), skladno z evropsko uredbo o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. NEPN je strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Ključni cilji do leta 2030, ki so opredeljeni v NEPN, so:
- zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %,
- vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %),
- vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %), a s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24)
- in nenazadnje 3 % BDP vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % BDP javnih sredstev.
Izpolnjevanje NEPN nas vodi v zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, hkrati z NEPN med drugim podpiramo tudi trajnostne rešitve v prometu, v stavbah in v industriji. NEPN med drugim opredeljuje tudi cilje za zmanjšanje in opuščanje rabe premoga, do leta 2030 za 30 odstotkov. “V tem času bomo ustavili peti blok Termoelektrarne Šoštanj in opustili uvoz tujega premoga v Ljubljano”, je dejala ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Do konca leta 2021 bo sprejeta tudi strategija o opuščanju rabe premoga v Sloveniji in datum zaprtja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. NEPN določa preučitev uporabe možnosti novih jedrskih energij in najkasneje do leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poleg tega določa NEPN tudi postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in njihovo ukinitev.
Izzivi ostajajo, eden večjih je izraba obnovljive hidroenergije. Ministrica je opomnila, da NEPN v tem desetletju ne predvideva izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi zaradi negativne ocene njihovega vpliva na okolje, kar pa ne preprečuje, da se določene aktivnosti ne nadaljujejo s ciljem, da čim prej skupaj poiščemo ustrezne rešitve, ki bodo omogočile izgradnjo in delovanje hidroelektrarn v sobivanju z naravo. “Najti moramo način, da bomo tudi na varovanih območjih spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti moramo vlaganja v raziskave in razvoj, hkrati pa zagotoviti tudi več vlaganj v kadre, ki so pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo,” je še navedla ministrica.
Sprejetje NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji predstavlja izpolnitev obveznosti Republike Slovenije skladno z Uredbo EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov ter pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027.
NEPN je eden ključnih korakov Slovenije k podnebno nevtralni Sloveniji in EU do leta 2050, ki mu bo sledil še sprejem Dolgoročne podnebne strategije do leta 2050. V nadaljevanju bo ključno celovito in uspešno izvajanje sprejetih politik in ukrepov ter uskladitev NEPN v letih 2023 in 2024 z zavezami in cilji, ki jih bomo v EU sprejeli na podlagi Evropskega zelenega dogovora.
Poročilo o izvajanju Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Programa ukrepov za leto 2019
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Programa ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 za leto 2019.
Vlada je 24. 8. 2017 sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023.
MKGP letno poroča o izvajanju Načrta in Programa. Za izvedbo Programa so namenjena izključno sredstva Programa razvoja podeželja 2014–2020.
V letu 2019 sta bila objavljena dva javna razpisa s področja namakanja. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je na razpisa prejela:
- 23 vlog za gradnjo zasebnih NS s posameznimi uporabniki na površini 86,95 ha kmetijskih zemljišč v skupni višini 0,2 mio evrov,
- 3 vloge za gradnjo NS, ki so namenjeni več uporabnikom na površini 280,74 ha kmetijskih zemljišč v skupni višini 1,9 mio evrov.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor
Vlada je sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Predlog zakona je rezultat širokega, skoraj enoletnega političnega usklajevanja, v katerega so bile vključene vse poslanske skupine. Usklajevalni proces je potekal postopno in transparentno, z vključenostjo resornega ministrstva in Službe Vlade RS za zakonodajo. Z osnutkom besedila sprememb in dopolnitev Zakona o volitvah v državni zbor, ki mu predlog zakona v pretežni meri sledi, se je Vlada RS seznanila na 48. seji dne 17. oktobra 2019.
Vlada je na stališču, da predlog zakona ustrezno implementira odločbo Ustavnega sodišča glede (pre)velikih razlik v velikosti volilnih okrajev na način, da volilne okraje ukinja in uvaja prednostni glas na ravni volilnih enot. Slednji je z vidika volivcev močan in omogoča odločilen vpliv volivca na dodelitev mandatov kandidatom.
V skladu z navedenim Vlada RS predlog zakona podpira.
Vlada sprejela odgovore na poslanska vprašanja v zvezi izvajanjem evropske kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027
Vlada je sprejela odgovore na pisna poslanska vprašanja v zvezi izvajanjem evropske kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027.
Poslanca vlado sprašujeta o načrtovanju izvajanja evropske kohezijske politike v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. Vlada odgovarja, da dogovora o alokaciji sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021–2027 na ravni EU še ni. Posledično še ni dogovorjena višina sredstev za kohezijsko politiko. Sredstva za kohezijsko politiko se bodo zaradi spremenjenih prioritet (raziskave in razvoj, digitalizacija, migracije, varnost in podnebne spremembe) na ravni EU znižala. Posledično in še dodatno, zaradi nadpovprečnih razvojnih kazalnikov Slovenije v primerjavi z drugimi članicami EU, se bodo znižala sredstva kohezijske politike za Slovenijo.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv – D)
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv – D).
Novo gradivo št. 2 – predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali ima črtane vse člene, ki so bili vključeni v predhodne verzije gradiva in se ne nanašajo na prenos Direktive 2010/63/EU.
V predlogu zakona gre za manjše uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, s katerimi želimo doseči večjo jasnost in transparentnost pri uporabi živali v znanstvene namene. V predlogu zakona se z EU zakonodajo usklajujejo definicije (postopek, načelo 3R, odobrena organizacija,…) in pa skozi celoten zakon terminologija, beseda »postopek« namesto besede »poskus« v členih, ki urejajo področje uporabe živali v postopkih.
Razlog za spremembe in dopolnitve zakona je uradni opomin, ki ga je Evropska komisija Republiki Sloveniji poslala dne 14. 7. 2017, in kasneje še obrazloženo mnenje dne 11. 10. 2019.
(Vir: Vlada RS, ur)