Poročilo o delu Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin, za obdobje avgust–december 2019
Vlada se je seznanila s Poročilom o delu Delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin za obdobje avgust – december 2019.
Vlada je na 17. redni seji dne 31. 1. 2019 ustanovila Delovno skupino za pripravo predlogov sprememb zakonodaje, ki bo zmanjšala stroške občin (delovna skupina) in imenovala člane in namestnike delovne skupine. Ustanovitev delovne skupine je bila posledica zaveze vlade z novembra 2018, ko je s predstavniki reprezentativnih združenj sklenila Dogovor o višini povprečnine za leto 2019. Takrat se je Vlada zavezala, da bo skupaj s predstavniki reprezentativnih združenj občin ustanovila posebno delovno telo, ki naj bi v šestih mesecih preučilo možne spremembe zakonodaje, s ciljem zmanjšanja stroškov občin, ki izhajajo iz njihovih zakonsko določenih nalog.
Od skupno 61 zakonov je delovna skupina na svoji 3. seji dne 18. 6. 2019 predlaga spremembo 26 zakonov, s katerimi bodo zmanjšani stroški občin, odpravljene administrativne ovire ali povečani njihovi prihodki. Skupno 26 zakonov je bilo razdeljenih v tri skupine, odvisno od tega, ali naj bi bili spremenjeni v letu 2019 ali naknadno. V prvo skupino (A) so bili uvrščeni predpisi, s spremembo katerih bi bila vsebina nalog in pristojnosti usklajena z ustavno določbo, ki opredeljuje občinske pristojnosti in naloge. V drugo skupino (B) sodijo predpisi, ki določajo naloge in pristojnosti občin, katerih priprave so se začele že v letu 2019 in je predlagatelj v fazi medresorskega usklajevanja. V tretjo skupino (C) pa so bili uvrščeni predpisi, ki po odločitvi pristojnega ministrstva zahtevajo večje sistemske spremembe ali celo povsem nove predpise. Zato bodo te rešitve pripravljene kasneje, terminski načrt pa je odvisen od politične uskladitve temeljnih konceptualnih rešitev.
Seznam predpisov v skupinah B in C se je od prvotnega načrta iz julija 2019 nekoliko spremenil, saj so pristojna ministrstva že uspela pripraviti osnutke besedil predpisov in jih posredovati v javno obravnavo. Tak primer so Stanovanjski zakon (SZ), Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) in Zakon o zaščiti živali (ZZZiv).
Vlada je v decembru 2019 predlagala Državnemu zboru RS v sprejem Zakon o finančni razbremenitvi občin. Predlog tega poročila je delovna skupina obravnavala in sprejela na svoji 4. seji 5. 2. 2020.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravnem poslovanju.
Z Uredbo se spreminja poslovanje organov pri podpisovanju upravnih aktov ter zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja.
Dopolnitev uredbe bo omogočila, da se odločbe in sklepi vročajo tako, da se odločba ali sklep, ki je izvorno izdan v elektronski obliki, lahko vroči kot izvirnik v fizični obliki, če je opremljen s faksimilom podpisa in žigom. Na ta način bo odpravljen dvom o pravilnosti poslovanja organa in veljavnosti posega v pravni položaj stranke, če se odločbo ali sklep izda v elektronski obliki in vroči v fizični obliki.
S spremembo pravil o zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja se opušča ureditev, ki je enoznačno zavezovala organe državne uprave, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, da zagotavljajo varnost ljudi in premoženja z obvezno službo varovanja. Organi državne uprave in nosilci javnih pooblastil iz državnih pristojnosti (organi samoupravnih lokalnih skupnosti se iz obveznosti spoštovanja pravil o zagotavljanju varnosti izključujejo in bodo ta vprašanja urejali samostojno) bodo v skladu s predlagano spremembo dolžni zagotavljati varnost ljudi in premoženja, vendar bodo odločitev o primernem in ustreznem varovanju v vsakem posamičnem primeru sprejeli na podlagi strokovne oceno o stopnji tveganja in načrta varovanja.
Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023
Vlada je izdala Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 – 2023 (Odlok). Ocenjena višina izplačil v tem obdobju je 350 milijonov evrov, in sicer v tem letu 106,285 milijonov, v letu 2021 109,605 milijonov, v letu 2022 70,18 milijonov in v letu 2023 63,93 milijonov evrov. Odlok za to obdobje vključuje ukrepe, ki so že bili določeni s programi porabe sredstev v prejšnjih letih in povečanje sredstev za posamezne ukrepe, ki so bili že določeni v programih prejšnjih let. V Odloku so med drugim določeni tudi novi upravičeni nameni porab in ukrepi, kot so npr. :
- učenje za trajnostni prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, s čimer želimo pričeti s sistematičnim uvajanjem podnebnih ciljev in vsebin v predšolsko vzgojo, osnovno in srednje izobraževanje, višješolsko strokovno izobraževanje ter izobraževanje odraslih,
- podpora gospodarstvu, kmetijstvu in gozdarstvu: ukrepa Zelena delovna mesta (program zelenih javnih del in spodbujanje zelenega zaposlovanja) in Investicije v kmetijstvu in gozdarstvu,
- zmanjševanje emisij v prometu: ukrepi izgradnja železniških prog, spodbude za nakup koles, za preusmeritve tovornega prometa iz cestnega na železniški promet, Izgradnja infrastrukture za kolesarje, pešce in multimodalnih vozlišč,
- spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, gradnje z lesom in energetske sanacije: ukrepaEnergetska sanacija javnih stavb in Trajnostna lesena gradnja, pri čemer se bo spodbujalo tudi gradnjo novih stanovanj ter s tem dosegalo širše cilje trajnostnega razvoja,
- raziskave, razvoj in inovacije na področju podnebnih sprememb: ukrep Raziskovalna infrastruktura za potrebe načrtovanja in izvajanja podnebne politike,
- projekt razogličenja Slovenije preko prehoda v krožno gospodarstvo.
Nadaljevalo pa se bo med drugim tudi z namenjanjem sredstev za mednarodno podnebno pomoč, s sofinanciranjem projektov, za katere je Evropska komisija odobrila sofinanciranje iz programa LIFE ter za izvajanje prvega podnebnega integralnega projekta LIFE CARE4CLIMATE (https://www.care4climate.si/sl). Nadaljevalo se bo sofinanciranje projektov nevladnih organizacij (NVO), ob tem pa so sredstva predvidena tudi za razvoj in profesionalizacijo NVO, ki delujejo na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Vlada se je seznanila s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v obdobju od januarja 2014 do konca decembra 2019
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju od januarja 2014 do konca decembra 2019 in Poročilom o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca decembra 2019 izvedenih za 2,64 milijarde evrov programov oz. javnih razpisov, kar predstavlja 86 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca decembra na terenu izvajalo že za 2,16 milijarde evrov oziroma 70 odstotkov programov in projektov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 1,1 milijarde evrov, kar je 36 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca decembra 2019 Evropski komisiji posredovala za 1,04 milijarde evrov zahtevkov za plačila oz. 34 odstotkov razpoložljivih sredstev..
Stanje v prvih dveh fazah izvajanja (izdane odločitve o podpori in usmeritev predvidenih sredstev v programe in projekte) je po oceni Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) zadovoljivo, še naprej pa je treba posebno pozornost usmerjati v fazo izplačil iz proračuna. Na eni strani je treba spodbuditi izvajanje projektov in programov na terenu, da bodo lahko za izvedene aktivnosti izdajali račune, na drugi pa pospešiti njihovo potrjevanje na ministrstvih.
Večina aktivnosti, predvidenih v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se izvaja po predvideni časovnici.
V preteklem letu je posebej izpostavljen napredek na področju optimizacije delovanja informacijskega sistem za izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji, ki ga je na začetku leta 2020 potrdila tudi Evropska komisija. S tem je tudi umaknila napoved iz julija 2019 glede morebitne začasne zaustavitve plačil.
Napredek je opazen tudi na področju finančnih instrumentov. Do konca 2019 so finančni posredniki s končnim prejemniki sklenili 1.920 pogodb v vrednosti 82,1 milijon evrov sredstev, od tega 51,3 milijona evrov sredstev iz Sklada skladov.
Odgovor Državnemu svetu RS glede ureditve področja lastništva kategoriziranih občinskih in državnih cest, ki tečejo preko zasebnih zemljišč
Državni svet RS je Vladi RS predlagal, naj prouči in odgovori na vprašanje, ali Vlada Republike Slovenije načrtuje celovito ureditev področja lastništva kategoriziranih občinskih in državnih cest, ki tečejo preko zasebnih zemljišč, kdaj in na kakšen način?
Kategorizirane občinske oziroma državne ceste sodijo med stvarno premoženje občin oziroma države, konkretno med nepremično premoženje občin oziroma države, upravljanje tega premoženja pa urejata Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Zakon o cestah, določena vprašanja evidentiranja občinskih oziroma državnih cest v uradnih nepremičninskih evidencah pa tudi Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne železniške in javne cestne infrastrukture. Navedeni zakoni zavezujejo upravljavce nepremičnega premoženja, da poskrbijo za pravno in dejansko urejenost ter pravilno evidentiranost tega premoženja v uradnih nepremičninskih evidencah.
Evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture v matični evidenci pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo je v teku, v Zemljiškem katastru pri Geodetski upravi Republike Slovenije pa bodo prvi uradni podatki o pripadajočih zemljiščih kategoriziranih občinskih in državnih cest skladno z Zakonom o evidentiranju nepremičnin evidentirani in v javnem vpogledu javno dostopni od 1. aprila 2020 dalje. Na podlagi teh podatkov bo mogoče natančno ugotoviti obseg in težo problema nepopolnih in pravno neurejenih podatkov (meje in lastništvo zemljiških parcel), načrtovati uskladitev in ureditev teh podatkov (meje zemljiških parcel) z dejanskim stanjem v naravi ter urejati lastništvo in status pripadajočih zemljišč javne cestne infrastrukture.
V skladu s četrtim odstavkom 199. člena Zakona o urejanju prostora lahko lastnik zemljišča, po katerem poteka javna cestna infrastruktura, sam vloži zahtevo za razlastitev, če ima zaradi že zgrajenih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture, če pristojni upravljavec infrastrukture (razlastitveni upravičenec) v 30 dneh od njegovega poziva na ureditev zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Ustrezno cenitev nepremičnin in morebiten načrt ter izvedbo parcelacije upravni organ s sklepom naloži razlastitvenemu upravičencu.
Na podlagi navedenega vlada meni, da so vzpostavljeni vsi pravno sistemski pogoji za ureditev lastništva javnih cest.
(Vir: Vlada RS, ur)