Vlada določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini
Vlada Republike Slovenije je na 98. redni seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini in poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku.
Novela natančneje opredeljuje nasilje v družini in posodablja definicijo družinskih članov, izboljšuje koordinacijo in komunikacijo med vsemi pristojnimi institucijami in organi ter izboljšuje postopke za obravnavo nasilja v družini. Predlog ureja tiste določbe, ki so se do sedaj v praksi izkazale kot premalo učinkovite.
Novela prinaša eksplicitno prepoved nasilja v družini in prepoved telesnega kaznovanja otrok, kar je ena izmed neizpolnjenih zavez Slovenije, na katero nas je že večkrat opozoril Svet Evrope. Natančneje se določajo tudi možnosti ukrepanja pristojnih organov, to je policije in sodišč. Sodišča bodo imela na voljo več možnih ukrepov za zaščito žrtev, zlasti takšnih za zaščito otrok. Med organe in organizacije, ki so dolžne podati prijavo o nasilju, pa se vključuje tudi druge izvajalce storitev na področju socialnega varstva, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, ki se jim določa vlogo in naloge pri obravnavi nasilja v družini.
Vlada določila besedilo predloga Zakona o lekarniški dejavnosti
Predlog Zakon izrecno določa, da se lekarniška dejavnost izvaja kot javna zdravstvena služba, torej na nepridobiten način. Predlog zakona prvič na zakonski ravni ureja kriterije za mrežo lekarniške dejavnosti. Mrežo na primarni ravni občina ali več sosednjih občin, na sekundarni in terciarni ravni pa država. Predlog zakona določa izvajalce lekarniške dejavnosti in predpisuje, da lekarniško dejavnost izvajajo javni lekarniški zavodi, fizične ali pravne osebe s koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti, bolnišnice, učna lekarna, lekarna v okviru vojske na podlagi dovoljenja za izvajanje lekarniške dejavnosti. V predlogu Zakona je omejitev pri preskrbi z zdravili ter prepoved t. i. vertikalnega povezovanja izvajalcev lekarniške dejavnosti s pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost industrijske izdelave zdravil, medicinskih pripomočkov ter drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ali dejavnost prometa na debelo z zdravili in medicinskimi pripomočki. Ob tem izvajalec lekarniške dejavnosti tudi ne sme biti imetnik dovoljenja za promet z zdravilom. Predlog Zakona podrobno določa statusna vprašanja javnega lekarniškega zakona, obveznosti ustanovitelja, vsebino akta o ustanoviti in statuta ter organe javnega zavoda in pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja. Podrobno in na novo se ureja koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti in pogoje, ki jih mora izpolnjevati vodja lekarne.
Zakon tudi opredeljuje farmacevtske strokovne delavce, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, in postopek za podeljevanje in podaljšanje veljavnosti licence, ki jo podeljuje in odvzema Lekarniška zbornica Slovenije. Zakon natančno določa magistralna in galenska zdravila ter pogoje za izdelavo. Uvajata se tudi kontrola in nadzor pristojnega organa za zdravila (JAZMP) na področju galenskih zdravil.
Prevodi vseh pomembnejših zakonov bodo dostopni v vsaj enem tujem jeziku
Vlada RS se je na seji, dne 28.7.2016, seznanila z informacijo o izvajanju projekta sistematičnega prevajanja pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino. Hkrati je Službi vlade za zakonodajo naložila, da začne z uresničevanjem druge faze projekta, ki zajema prevajanje, redigiranje in lektoriranje najpomembnejših predpisov in bo predvidoma zaključena v dveh letih. S tem bo uresničen pomemben cilj širše dostopnosti pravnega reda Republike Slovenije v vsaj enem tujem jeziku.
Vlada sprejela poročilo o izvrševanju proračuna v prvem polletju
Vlada RS je na 98. seji sprejela poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v prvi polovici letošnjega leta in ga posredovala DZ. Prihodki državnega proračuna so do konca junija dosegli 4,17 milijarde evrov, odhodki pa 4,56 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj v prvem polletju znaša 390 milijonov evrov.
Na računu finančnih terjatev in naložb so prejemki dosegli 425,9 milijona evrov, kar predstavlja 114,8 odstotka načrtovanih, predvsem zaradi prejetih kupnin od prodaje delnic v Novi Kreditni banki Maribor. Izdatki na računu finančnih terjatev in naložb so bili do konca junija realizirani v višini 64,8 milijona evrov, kar je 7,8 odstotka načrtovanih.
Dolg državnega proračuna, ki je konec leta 2015 znašal 27,28 milijarde evrov oz. 70,8 % BDP, se je od 1. januarja do 30. junija letos povečal za 491 milijonov evrov, tako da je 30. junija znašal 27,77 milijarde evrov oz. 70,1 % BDP. Za oceno BDP je bila uporabljena pomladanska napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Državni proračun je tudi v prvi polovici letošnjega leta ustvaril neto proračunski presežek do proračuna EU, in sicer v višini 85,2 milijona evrov.
Trenutne ocene kažejo, da bi skupni prihodki državnega proračuna do konca letošnjega leta lahko dosegli 8,49 milijarde evrov, kar bi bilo za 29,6 milijona evrov oz. za 0,4 odstotka manj od realiziranih prihodkov lanskega proračuna in za okoli 209,5 milijona evrov oz. 2,4 odstotka manj od napovedanih prihodkov v sprejetem proračunu za letošnje leto.
Skupni odhodki državnega proračuna bi lahko po ocenah do konca leta dosegli 9,23 milijarde evrov, kar je za slabih 565 milijonov evrov oz. za 5,8 odstotka manj od realiziranih odhodkov v lanskem letu in za okoli 307,4 milijona evrov oz. 3,2 odstotka manj od načrtovanih odhodkov v sprejetem proračunu 2016.
Ker določenih obveznosti in sprememb predvidenih ukrepov ob pripravi in sprejemanju proračuna za letošnje leto ni bilo mogoče predvideti, Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo treba do konca leta dodatno zagotoviti pravice porabe za nekatere namene, kot so plačila v proračun EU v višini 62,6 milijona evrov in povrnitev upravičenih stroškov Slovenskim železnicam zaradi žleda v višini 26,9 milijona evrov.
V tiskovnem sporočilu Vlade RS so zapisali, da je v danih javnofinančnih zavezah in zakonskih okvirih rešitve na odhodkovni strani možno iskati predvsem v določanju prioritet in izvajanju prerazporeditev pravic porabe. Kot je bilo omenjeno, se ocenjuje nižja realizacija na ekonomskih namenih porabe, iz katere se bo lahko zagotovilo pravice porabe za namene, kjer jih je treba dodatno zagotoviti.
Vlada izdala uredbo s področja evropskega teritorialnega sodelovanja za programsko obdobje 2014–2020
Vlada RS je na 98. seji izdala Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropskega teritorialnega sodelovanja v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 in jo bo objavila v Uradnem listu RS. Z njo se podrobneje ureja del izvajanja v Republiki Sloveniji, ki je sicer utemeljen na neposrednem izvajanju evropskih pravnih podlag.
Uredba se nanaša na vseh 13 programov evropskega teritorialnega sodelovanja, v katerih sodelujejo projektni partnerji iz Slovenije – na štiri čezmejne programe (Slovenija–Avstrija, Slovenija–Hrvaška, Slovenija–Italija, Slovenija–Madžarska), pet transnacionalnih programov (Alpski prostor, Jadransko-jonski program (ADRION), Mediteran, Podonavje, Srednja Evropa) in na štiri medregionalne programe (ESPON 2020, INTERACT III, INTERREG EUROPE, URBACT). Z izdajo uredbe je vlada v skladu z evropskimi podlagami določila udeležence evropskega teritorialnega sodelovanja in njihove naloge ter podrobneje opredelila izvajanje projektov v okviru že omenjenih programov in tehnične pomoči.
V primerjavi z uredbo, ki je veljala za obdobje 2007–2013, omenjena uvaja nekatere sistemske spremembe. Cilj vlade je namreč še učinkovitejša in bolj ciljno usmerjena poraba evropskih sredstev, zato nova uredba na primer ne predvideva več sofinanciranja iz proračuna Republike Slovenije za slovenske upravičence. Dosedanji sistem je namreč privedel do nesorazmerno velikih administrativnih bremen, glede na izplačana sredstva, kar se je odražalo v zaostankih v izplačilih dodeljenih sredstev. Prav tako se z uredbo uvaja večja pomoč upravičencem v smislu odprtega dialoga, zagotovitve hitrejših in kakovostnejših storitev in delovanja na podlagi partnerskega pristopa do ciljnih skupin.
Vlada izdala Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju
Vlada RS je na 98. redni seji izdala Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju. V okviru ciljev za izboljšanje energetske učinkovitosti in s tem povezane Direktive Evropskega parlamenta in Sveta iz oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, ima javni sektor posebno vlogo, in sicer mora predstavljati zgled na področju učinkovite rabe energije. Direktiva še zlasti določa, da morajo biti stavbe javnih organov za zgled drugim, zato tudi nalaga obveznost, da je treba vsako leto energetsko sanirati 3 % površine stavb v lasti in rabi vlade ter da se vzpostavi sistem upravljanja z energijo. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar približno 10 % celotnega stavbnega fonda. Ob gospodarni rabi energije in ustrezni organiziranosti bi bilo mogoče zmanjšati rabo energije za 10 % tudi brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte. V kolikor temu dodamo še ustrezne tehnično-investicijske ukrepe, bi po strokovnih ocenah potencial učinkovite rabe energije lahko znašal tudi do 50 %.
Energetski zakon določa, da morajo osebe javnega sektorja vzpostaviti sistem upravljanja z energijo ter v okviru tega opredeliti cilje in ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije. Ta uredba pomeni izvedbo te določbe, vsebinsko pa upravljavski izziv za javno upravo.
Sistem upravljanja z energijo se vzpostavi v stavbah in posameznih delih stavb, ki so v lasti RS ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je RS ali samoupravna lokalna skupnost, in katerih uporabna površina obsega več kot 250 m2 (uporabna površina, uporabljena v bazi GURS). Cilj uredbe je vzpostaviti in izvajati sistem upravljanja z energijo v teh stavbah ter tako dajati zgled zasebnemu sektorju na področju učinkovite rabe energije. Sistem upravljanja z energijo zajema izvajanje energetskega knjigovodstva, določitev in izvajanje ukrepov za učinkovitejšo rabo energije in povečanje rabe obnovljivih virov energije in poročanje odgovorni osebi o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov.
Učinki uredbe bodo predvsem nižji stroški za energijo. Stroški izvajanja organizacijskih ukrepov so majhni in pomenijo predvsem organizacijo, informiranje in ozaveščanje, stroški vzdrževanja pa so smiselni in nujni že z vidika dobrega gospodarjenja z nepremičnino. Investicije v energetsko prenovo stavb se bodo izvajale predvsem v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014‒2020.
Vlada sprejela sklep o prenosu delov državnih cest med občinske ceste
Vlada RS je na seji, dne 28. julija 2016, izdala sklep o prenosu dela državne ceste med občinske ceste na podlagi dveh členov Zakona o cestah, ki določata, da (1) spremembe kategorizacije državnih cest ali nadomeščenih delov teh cest in prenose občinskih cest med državne ceste lahko predlagata minister, pristojen za promet, in župan. Spremembe in prenosi se opravljajo po medsebojnem usklajevanju interesov obeh predlagateljev in ob upoštevanju meril za kategorizacijo javnih cest. (2) Vlada lahko javne ceste s sklepom prenese med občinske ceste zaradi novozgrajenih ali rekonstruiranih delov državnih cest.
Na državnem cestnem omrežju so bili v zadnjem obdobju dokončani projekti s katerimi so bili nadomeščeni posamezni deli obstoječega omrežja, zato se med občinske ceste prenašajo deli državnih cest v občinah Ilirska Bistrica, Litija, Mestni občini Novo mesto, Ormož in Postojna. Skupna dolžina državnih cest, ki se prenaša med občinske ceste znaša 13,8 km.
TEDENSKE NOVICE SOS 22.7.2016 – 29.7.2016
Obveščamo vas, da je Inštitut za mladinsko politiko, v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom Predsednika RS Boruta Pahorja, tudi letos objavil poziv za certifikat Mladim prijazna občina, in sicer:
