Informacija o Viziji Slovenije in o procesu njenega nastanka
Vlada je kot eno osrednjih prednostnih nalog svojega mandata določila pripravo nove strategije razvoja Slovenije. Pri oblikovanju jasno začrtane smeri dolgoročnega razvoja države je ključni in temeljni korak vizija, ki opredeli strateško usmeritev in oriše podobo države, kakršne si želimo v prihodnosti. Ob pomanjkanju jasne vizije Slovenije je pred pripravo strategije razvoja Slovenije stekel proces priprave vizije države. Ob upoštevanju nacionalnih, regionalnih in globalnih trendov, scenarijev prihodnosti in potencialnih motilcev skupaj, je v procesu sodelovanja in vključevanja širokega kroga prebivalk in prebivalcev Slovenije, nastala Vizija Slovenije.
Poleti 2015 je bila ustanovljena Horizontalna skupina, pri kateri gre za medresorsko projektno delovno skupino. Namen te delovne skupine je koordinacija procesa, priprava analitičnih podlag za pripravo vizije ter sodelovanja v procesu izbora strateških prednostnih področij. Oblikovana pa je tudi Skupina za prihodnost.
Vizija Slovenije ni politični dokument. Potekalo je sicer posvetovanje znotraj vlade in s strokovnimi službami ministrstev, a niso narekovale njegove vsebine. Dokument namreč predstavlja želeno sliko oz. stanje RS v prihodnosti kot si jo zamišlja družba.
Na podlagi teh aktivnosti je bila pripravljena Vizija Slovenije. Njeno besedilo je v prilogi, celoten proces pa je v vseh podrobnostih predstavljen v publikaciji, ki je objavljena na spletni strani [tej povezavi].
(Vir: Vlada RS; ur)
Sprejet program izobraževanja odraslih
Vlada je sprejela letni program izobraževanja odraslih za leto 2017, za katerega je v proračunu namenjenih 71 milijonov evrov. Program upošteva cilje zapisane v Resoluciji o nacionalnem programu za izobraževanje odraslih 2013-2020. Ti so: dvigniti izobrazbeno raven prebivalstva in raven temeljnih zmožnosti, povečati zaposljivost aktivnega prebivalstva, izboljšati možnosti za učenje in vključevanje v izobraževanje ter izboljšati splošno izobraženost. (Vir: Vlada RS, ur)
Poročilo o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2016
V letu 2015 je bil ustanovljen Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki usmerja razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanje njihovih finančnih virov. Z ustanovitvijo je bila zagotovljena enotna točka za usklajevanje aktivnosti na operativnem nivoju povezanih z vlaganji v informacijsko tehnologijo, standardi, zalednimi sistemi in drugimi razvojno tehnološkimi vprašanji pri katerih je kompatibilnost sistemov ključna za njihovo učinkovito delovanje in racionalno vzdrževanje.
Ena glavnih funkcij Sveta je izdajanje soglasij organom pred vzpostavitvijo vsakega projekta, nabave in investicijskega vzdrževanja ter nadgradnje, ki vključuje katerokoli IKT rešitev.
Vloga Sveta kot organa, ki spremlja razvoj na informacijsko komunikacijskem področju državne uprave v Sloveniji, se je v prejšnjem letu še utrdila, saj kritično in učinkovito usmerja delo ministrstev in organov v njihovi sestavi, z namenom poenotenja javnih storitev in njihove univerzalne uporabe. Podrobnejše informacije o delovanju Sveta so informacije dostopne na spletni strani MJU: Svet za razvoj informatike v državni upravi.
(Vir: Vlada RS, ur)
Ustanovljena stalna medresorska delovna skupina za razvojno načrtovanje
Novoustanovljena delovna skupina za razvoj načrtovanja bo omogočila učinkovitejšo koordinacijo pristojnih resorjev in njihov aktivni prispevek k snovanju krovnih strateških in izvedbenih dokumentov Republike Slovenije
Vlada RS je v letu 2015 pristopila k pripravi dolgoročne Strategije razvoja Slovenije (SRS), za pripravo dokumenta pa zadolžila Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v sodelovanju z Ministrstvom za finance (MF) in Uradom RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Proces priprave SRS je zastavljen v treh sklopih: 1. Priprava Vizije Slovenije 2050; 2. Priprava dolgoročne strategije razvoja Slovenije do leta 2030 in 3. Priprava srednjeročnega akcijskega načrta, ki bo ena od podlag za proračunsko načrtovanje.
Prvi sklop se z predstavitvijo Vizije Slovenije 2050 na seji vlade in predstavitvijo javnosti zaključuje. Vlada je zaradi kompleksnosti procesa razvojnega načrtovanja ustanovila razširjeno medresorsko delovno skupino za razvojno načrtovanje. Ta bo omogočila učinkovitejšo koordinacijo pristojnih resorjev in njihov aktivni prispevek k snovanju krovnih strateških in izvedbenih dokumentov Republike Slovenije.
(Vir: Vlada, ur)
Prenos evropskih predpisov o podeljevanju koncesijskih pogodb v slovenski pravni red
Vlada je sprejela odgovor na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb v pravni red Slovenije. V mnenju Evropska komisija zavzema stališče, da Slovenija ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 2014/23/EU, saj ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2014/23/EU. Komisija zato poziva naj vlada v dveh mesecih predloži svoje pripombe k temu stališču.
Vlada pojasnjuje, da ima Slovenija že sedaj v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu in Zakonu o gospodarskih javnih službah urejen način podeljevanja koncesij, ki je skladen z določbami Direktive 2014/23/EU. Pri tem dodaja, da v zakonodajo še ni ustrezno prenesena določba direktive o obveznosti o objavi v uradnih glasilih EU in v zvezi s tem pojasnjuje, da je postopek spremljanja in poročanja v veljavni zakonodaji (ZJZP) urejen drugače, kot predvideva direktiva, so pa koncedenti dolžni poročati o sklenjenih koncesijskih pogodbah. Bo pa Slovenije določbe direktive v nacionalni pravni red celovito prenesla z novim Zakonom o podeljevanju koncesij. Ker bo zakon uredil postopek podeljevanja vseh koncesij, bo potrebno prilagoditi ZJZP tako, da bo urejal zgolj javno-zasebna partnerstva namenjena za infrastrukturne projekte države in občin.
(Vir: Vlada, ur)
Izpolnjevanje priporočil digitalne agende
Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z izpolnjevanjem priporočil digitalne agende.
Slovenska digitalna koalicija – digitalna.si je bila vzpostavljena 24. 11. 2016 na 11. Vrhu slovenskega gospodarstva, ki je bil posvečen digitalizaciji gospodarstva.
Izjavo o vzpostavitvi in sodelovanju pri Slovenski digitalni koaliciji – digitalna.si so podpisali:
- Predsednik Vlade RS, prof. dr. Miro Cerar,
- Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Marjan Mačkošek,
- Glasnik digitalnih tehnologij, dr. Marko Grobelnik,
- Predsednik KOsRIS, prof. dr. Jadran Lenarčič,
- Koordinator Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (NVO VID), mag. Simon Delakorda,
- Predstavnik Rektorske konference Republike Slovenije, prof. dr. Ivan Svetlik,
- Predsednik Skupnosti občin Slovenije, Bojan Kontič.
Osnovni namen Slovenske digitalne koalicije – digitalna.si je povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti, razvoj socialne in vključujoče družbe ter hitrejše digitalno preoblikovanje Slovenije.
Slovenska digitalna koalicija si bo prizadevala za:
- pospešeno digitalno preoblikovanje Slovenije;
- usklajevanje razvojnih politik in ukrepov ter za krepitev zmogljivosti deležnikov za digitalizacijo Slovenije;
- povečanje gospodarske uspešnosti in zaposlitvenih možnosti;
- doseganje sinergijskih in medsektorskih multiplikativnih razvojnih učinkov;
- večjo uporabo IKT rešitev, storitev in infrastrukture, ki bo temeljila na odprtosti, varnosti, zasebnosti in enakopravni dostopnosti, in bo prispevala k zmanjšanju vplivov na okolje;
- izboljšanje digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc ciljnih skupin prebivalstva glede na ugotovljene vrzeli;
- izboljšanje e-veščin, e-vključenosti in splošne kakovosti življenja prebivalstva;
- večjo vključenost IKT v izobraževanje in vseživljenjsko učenje za vključenost v digitalno družbo;
- razvoj digitalnih vsebin in storitev v slovenskem jeziku in jezikovnih tehnologij in virov za slovenski jezik;
- večjo uporabo e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje…) in pospešeno uvajanje IKT v javnem sektorju.
V okviru Slovenske digitalne koalicije si bodo deležniki prizadevali za usklajeno digitalizacijo na različnih področjih družbenega življenja, pri čemer bo posebna pozornost posvečena oblikovanju komplementarnih projektov, s katerimi bomo pospešili digitalno preoblikovanje.
Z ustrezno koordinacijo z drugimi deležniki digitalizacije bo možno izkoristiti zmogljivosti novih pametnih omrežij v sistemu elektro-distribucije za učinkovitejšo proizvodnjo, prenos in rabo električne energije, kar je še posebej pomembno v obdobju uvajanja električno gnanih avtomobilov.
Hkrati z vzpostavitvijo Slovenske digitalne koalicije je bil na 11. Vrhu slovenskega gospodarstva predstavljen tudi pobuda Gospodarske zbornice Slovenije DigitaAgenda 2016 s priporočili za pripravo ukrepov na področjih digitalizacije infrastrukture, industrije in storitev ter digitalne regulative. Priporočila se nanašajo na ukrepe, ki naj jih vsak posebej izvedejo tako država kot gospodarstvo, pa tudi oboji skupaj.
Eno od priporočil se nanaša na vzpostavitev smernic za koriščenje olajšav za razvoj in raziskave, ki bodo omogočile čim širšo možno uporabo olajšav na področju digitalizacije. V zvezi z navedenim Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sodeluje pri pripravi smernic, ki bi dodatno pojasnjevale zakonsko osnovo in sicer določila Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki je v pristojnosti Ministrstva za finance.
MGRT se zavzema za ohranitev 100% davčne olajšave za raziskave in razvoj in v sklopu definicij vsebine raziskav in razvoja sodeluje s Finančno upravo RS. Raziskave in razvoj – tudi na področju digitalizacije – so po obstoječih pravnih podlagah vključene v davčno olajšavo in v spodbude za raziskave in razvoj. Vsaka digitalizacija v podjetju pa ni nujno raziskava in razvoj.
V začetku meseca maja 2017 je načrtovan letni forum Slovenske digitalne koalicije, ki bo osnova za nadaljnje ukrepanje na področju digitalnega preoblikovanja Slovenije.
(Vir: Vlada RS, ur)