Sprejet Načrt izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027
Načrt izvajanja finančnih instrumentov vsebuje ukrepe, oblike, obseg sredstev ter terminski načrt izplačil sredstev upravljavcu finančnih instrumentov je pripravljen v skladu z Zakonom o javnih financah (ZJF) in na podlagi sklepa vlade z dne 23. marec 2023.
Vsebinska podlaga za izvajanje finančnih instrumentov v kmetijstvu so Posodobitev predhodne ocene finančnih instrumentov v Sloveniji – končno poročilo, raziskava o potrebah po financiranju v kmetijskem in živilskopredelovalnem (ŽPI) sektorju v Sloveniji ter Priporočila Evropske komisije za strateški načrt skupne kmetijske politike Slovenije (18. december 2020). Navedeni dokumenti so opozorili na nedelovanje trga pri zagotavljanju financiranja v kmetijskem sektorju, predvsem pri majhnih kmetijah in mladih kmetih, ki sta bili prepoznani kot najbolj izpostavljeni ciljni skupini glede potreb po financiranju razvoja oziroma naložb in obratnih sredstev. Raziskava Evropske investicijske banke (EIB) je v letu 2020 pokazala, da je za kmete dostop do virov financiranja med 24 analiziranimi državami članicami EU najtežji prav v Sloveniji.
MKGP se je na podlagi omenjenih ugotovitev odločilo za uvedbo finančnih instrumentov v kmetijstvu. S tem namenom bo predvidoma v prvi polovici leta 2023 na podlagi Zakona o kmetijstvu upravljavcu finančnih instrumentov nakazalo sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje finančnih instrumentov (kot so zlasti: mikroposojila, garancije za dolgoročna razvojna posojila s subvencijo obrestno mero in kapitalskim znižanjem). Upravljavec finančnih instrumentov bo javni sklad, namenjen spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in razvoja podeželja.
Skupni znesek za izvajanje ukrepa finančnih instrumentov v kmetijstvu za obdobje 2023–2027 je 20 milijonov evrov. Za izvajanje finančnih instrumentov so predvideni 3 milijoni evrov v letu 2023, 5 milijonov evrov v letu 2024 in 12 milijonov evrov v letu 2025.
Vlada potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023
Vlada je potrdila predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2023, ki sledi reorganizaciji vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. Glede na sprejeti proračun odhodke znižujejo za 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje.
Vlada je letos reorganizirala državno upravo. Pri nekaterih ministrstvih so se spremenila delovna področja, hkrati pa so nastala tudi nova ministrstva.
Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz pomladanske gospodarske napovedi za leto 2023 in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Prihodki v predlogu rebalansa so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov. Nižji prihodki od jesenske napovedi bodo tudi iz davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO), kar je posledica nižjega poračuna DDPO za leto 2022, ki ga je FURS izračunal na podlagi oddanih obračunov DDPO za leto 2022. In nenazadnje nižji prihodki iz proračuna Evropske unije, pri čemer gre le za spremembo dinamike prihodkov iz naslova perspektive 2014-2020 (zadržanje 167 mio do leta 2025) in perspektive 2021-27, ne pa za izgubo sredstev.
Odhodki v rebalansu so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 3,6 odstotka oziroma 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje. Ob jesenski pripravi proračuna so bile razmere na trgu energentov bistveno bolj nepredvidljive v primerjavi s trenutnimi, zato je vlada sredstva za ta namen ustrezno prilagodila. Znižala je tudi načrtovano rezervo za financiranje ukrepov, povezanih s covidom-19, zaradi spremenjene dinamike izvajanja projektov pa je znižala tudi načrtovane izdatke iz naslova kohezijske politike za obdobje 2021-2027.
Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna je vlada sprejela tudi predlog novele Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Spremembe se med drugim nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, kar bo, ne glede na morebitne zamike pri doseganju mejnikov, omogočalo učinkovito črpanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.
Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto, in sicer se to z dosedanjih 4,97 milijarde evrov znižuje na 4,17 milijarde evrov. Največji obseg dopustne zadolžitve države se namreč določi na podlagi bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter odplačila glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.
Vir: Vlada RS, NJ