Razrez proračunskih odhodkov za leti 2020 in 2021
Vlada je sprejela razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih. Zgornja meja dovoljenih odhodkov državnega proračuna je v skladu s sprejetim javnofinančnim okvirjem za leto 2020 določena pri 10,45 milijarde evrov, za leto 2021 pa pri 10,46 milijarde evrov. Sprejela je tudi osnutek Proračunskega memoranduma za leti 2020 in 2021, ki predstavlja temeljni okvir za pripravo proračunov za prihodnji dve leti. Poleg tega je določila tudi terminski načrt priprave predloga proračunov za leti 2020 in 2021.
Proračunski uporabniki morajo predloge finančnih načrtov pripraviti do 29. avgusta. Vlada jim je ob tem med drugim naložila, da načrtujejo pravice porabe v obsegu, ki omogoča izpolnitev vseh zakonskih obveznosti, da načrtujejo pravice porabe za tiste prevzete obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2020 oziroma 2021 in da načrtujejo svoje aktivnosti predvsem v tiste vrste investicij, ki predstavljajo največji multiplikator za gospodarsko rast.
Prioritete vlade pri pripravi proračuna se osredotočajo na razvojne projekte, socialo in plače.
Ustreznejši normativni okvir za učinkovitejši boj proti korupciji
Vlada je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki spreminja oziroma dopolnjuje ukrepe na področju boja proti korupciji s ciljem zviševanja stopnje integritete in omejevanje korupcijskih tveganj v Republiki Sloveniji.
Poglavitni cilj predloga zakona se v primerjavi z letom 2010, ko se je prvič sprejemal, ni bistveno spremenil, in sicer ostaja cilj, da država zagotovi pogoje, da funkcionarji in javni uslužbenci svoje delo opravljajo pošteno, odgovorno, profesionalno in transparentno ter tako nadaljuje učinkovito uresničevanje strateških ciljev, določenih v Resoluciji o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji.
Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurij s poplavami v letu 2018
Vlada se je seznanila s škodo in ugotovila, da skupna končna ocena neposredne škode znaša 68,1 milijona evrov ter v vseh štirih posameznih naravnih nesrečah presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2018 (2.902.860 evrov) in je tako dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo skupni Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi neurij s poplavami v letu 2018 (maj, junij, julij, oktober), v skupni višini 31,5 milijona evrov. Sredstva za leto 2019 se zagotavljajo za izvedbo prioritetnih obnov v okviru proračunske rezerve v skupni višini 15 milijonov evrov. Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se ukrepi ne bi izvajali in so opredeljenih z zakonom.
Poročilo o izvedbi Programa odprave posledic suše leta 2017
Vlada je sprejela Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2017. Vlada je za izvedbo programa suša zagotovila državno pomoč v višini do 7.042.937,90 evra. Od teh sredstev je bila za upravičence namenjena državna pomoč v višini do 7.000.000,00 evra za stroške izvedbe programa pa je bilo namenjenih, do 42.937,90 evra. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve za leto 2018.
Sredstva so bila odobrena 11.104 upravičencem, med katerimi je bilo 11.102 malih in srednje velikih podjetij, katerim je bila državna pomoč plačana v višini 6.890.422,05 evra in 2 veliki podjetji, za katera je bila državna pomoč plačana v višini 5.431,94 evra, kar skupaj znaša 6.895.853,99 evra. Minimalna pomoč, ki je bila izplačana posameznemu upravičencu, je presegala 100 evrov.
Oblikovanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja za obdobje 2021–2027
Vlada se je seznanila z informacijo o pripravah na oblikovanje programov evropskega teritorialnega sodelovanja v okviru evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027.
Evropska komisija je maja 2018 objavila predlog večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (VFO) in predstavila predlog uredb, ki urejajo koriščenje sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Med njimi je tudi Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), ki poleg t. i. cilja Naložbe za rast za delovna mesta podpira tudi cilj Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS). ETS se izvaja s čezmejnimi, medregionalnimi in transnacionalnimi programi, za katere se je uveljavila skupna kratica Interreg.
Slovenija se zavzema za ohranitev vseh Interreg programov, ki so se izvajali v obdobju 2014–2020. Za Slovenijo je pomemben gladek prehod v programsko obdobje 2021–2027 in zagotavljanje kontinuitete dela z nadgradnjo obstoječih izkušenj, kar omogoča tudi stabilnost sistema za upravičence. SVRK si bo v imenu Slovenije prizadevala za lociranje organa upravljanja čezmejnih programov s sosednjimi državami v Sloveniji.
Na Interreg čezmejnih programih Slovenija-Avstrija, Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška, kjer je SVRK v obdobju 20214–2020 organ upravljanja, je razdeljenih več kot 95 odstotkov razpoložljivih sredstev, kar uvršča programe med najuspešnejše na ravni EU.
(Vir: Vlada RS, ab)