Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah za obravnavo v DZ po nujnem postopku. Z zakonom se v nacionalno zakonodajo prenaša evropska direktiva 2014/23/EU, določajo enotna pravila za sklepanje koncesijskih pogodb za gradnje in storitve po tem zakonu in nad vrednostnim pragom, določenim v predmetni direktivi (trenutno je določen pri 5.548.000 evrov).
Z zakonom se določajo tudi obvezna pripravljalna dejanja, ki jih je treba izvesti pred začetkom postopka za izbiro koncesionarja. Zakon poleg tega določa, kdaj se šteje, da je koncesijsko razmerje vzpostavljeno, da je za vzpostavitev koncesijskega razmerja nujen prenos tveganj na koncesionarja, določa obvezno obličnost in vsebino koncesijske pogodbe in ureja pravila za izvajanje koncesije s podizvajalci, pravila glede spreminjanja koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo in odpoved koncesijske pogodbe.
Nabor koncedentov, ki so zavezani k uporabi tega zakona pri sklepanju koncesijskih pogodb, je enak, kot ga določa direktiva.
Trajanje koncesije je omejeno, določi ga koncedent glede za zahtevane gradnje oziroma storitve. Koncesije, daljše od pet let, smejo trajati tako dolgo, da se ne preseže obdobje, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb (začetnih in naknadnih) za izvajanje koncesije, pri čemer se upošteva tudi primeren dobiček.
Koriščenje evropskih sredstev 2014–2020
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca septembra 2018. V obdobju do konca leta 2023, ko se zaključi izvajanje aktualnega programskega obdobja, je Slovenija upravičena do dobrih 3 milijard evrov, glede na aktualno stanje pa vlada ugotavlja, da je Slovenija na tem področju nekoliko zastala. Resorjem, vključenim v izvajanje, je zato naložila pospešitvene ukrepe.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca septembra 2018 izdanih 360 odločitev (do danes 382) o finančni podpori za projekte, programe oz. javne razpise v skupni vrednosti 2,09 milijarde evrov, kar je 68 odstotkov razpoložljivih sredstev. Od tega je bilo 851 milijonov evrov dodeljenih vzhodni kohezijski regiji, 697 milijonov zahodni kohezijski regiji, 544,5 milijona evrov iz Kohezijskega sklada pa celotni Sloveniji. Podpisanih je bilo za 2,02 milijarde evrov oziroma 66 odstotkov pogodb, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih 507,7 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca septembra 2018 Evropski komisiji posredovala za 310 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 10 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Pospešitveni ukrepi so pomembni in nujni predvsem za dosego pravila »n+3« ob koncu leta 2018, ki pomeni, da morajo biti odobrena sredstva (t. i. pravice porabe) za posamezno leto porabljene do konca tretjega leta. To pomeni, da je treba do konca letošnjega leta certificirati upravičeno porabo dodeljenih sredstev iz finančnega načrta operativnega programa za leto 2015, ki znaša 391 milijonov evrov. Če se izdatki do konca leta ne bodo certificirali v zadostni višini, bo Evropska komisija izvedla postopek samodejnega prenehanja obveznosti za leto 2018 v višini odstopanja, ki trenutno znaša 143 milijonov evrov. Vlada zato dela vse, da bo realizacija 100 odstotna.
Celotno poročilo bo objavljeno na spletni strani SVRK in na www.eu-skladi.si.
Akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020
Vlada je sprejela Akcijski načrt za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
V akcijskem načrtu je opredelila dva ključna ukrepa, o njunem izvajanju pa bo vladi poročala Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot izhaja iz načrta, je treba na kratkoročni ravni odpraviti razkorak med že izvedenimi izplačili iz državnega proračuna in zahtevki za plačilo, poslanimi Evropski komisiji, srednje oz. dolgoročni ukrepi pa se navezujejo na pospešitev izvajanja evropske kohezijske politike, ki so v dokumentu opredeljeni v splošnih in specifičnih rešitvah.
Celoten akcijski načrt bo objavljen na spletni strani SVRK www.svrk.gov.si in na www.eu-skladi.si.
Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode
Vlada je je sprejela Sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2019.
Namen vodnega povračila je nadomestiti stroške, ki so povzročeni z obremenjevanjem voda, po načelu, da stroške nosi njihov povzročitelj. Vodno povračilo ima naravo okoljske dajatve za rabo naravne dobrine in pomeni ekonomski ukrep varstva okolja, ki spodbuja učinkovito rabo naravne dobrine tako, da imetnike vodne pravice za posebno rabo vode obremenimo s plačilom vodnega povračila, in sicer tako, da pokrivajo vsaj del stroškov obremenjevanja voda.
Ocenjena vrednost priliva za leto 2019 iz naslova vodnega povračila znaša okoli 31 mio evrov.
Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017
Predlog Poročila o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017 je pripravila Medresorska delovna skupina za spremljanje in izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022 (ReNPVCP13-22).
Za dosego ciljev na področju varnosti cestnega prometa je potreben celostni in integralni pristop na politični, strateški, strokovni in izvajalski ravni. Glede na ugotovitve Poročila o izvajanju Resolucije NPVCP za leto 2017 je treba poudariti tudi sistemske premike za izboljšanje prometne varnosti, ki bodo dolgoročno uravnotežili to področje ne glede na gospodarske, družbene in politične vplive. V zvezi s tem je torej treba izluščiti osrednje preboje na področju zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu:
- uvedba prometne vzgoje v šolski kurikulum;
- umestitev zdravja kot integralnega dela prometne varnosti;
- okrepitev sistemskega upravljanja nevarnih cestnih odsekov;
- okrepitev področja nadzora.
Poročilo o izvajanju Načrta in Programa ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 za leto 2018
Vlada je 24. 8. 2017 sprejela Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 (Načrt) in Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2023 (Program).
V Programu je ocenjeno, da bo do leta 2023 mogoče zgraditi 2467 ha namakalnih sistemov (NS) z več uporabnikih in 348 ha NS s posameznimi uporabniki ter tehnološko posodobiti NS na 1273 ha kmetijskih zemljišč. V to oceno so vključeni tudi NS, ki jih lastniki zemljišč zgradijo z lastnimi sredstvi.
Republika Slovenija za gradnjo in obnovo NS namenja sredstva prek Programa razvoja podeželja 2014–2020.
Medresorska delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS
Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo RS.
Naloge medresorske delovne skupine so pregled pripravljenih izhodišč za spremembe zakonodaje, povezane z vsebinami iz novega 70.a člena Ustave RS, priprava usmeritev za predloge sprememb posameznih predpisov, pomoč posameznim ministrstev pri pripravi sprememb zakonodaje ter spremljanje postopkov sprejemanja sprememb zakonodaje.
(Vir: Vlada RS, ur)