V sredo, 10. 11. 2021 je na Rogli potekala 17. seja predsedstva SOS. Županje in župani so obravnavali:
- Črpanje EU sredstev v novi finančni perspektivi in osnutek Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2021 – 2027
Državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monika Kirbiš Rojs, je predstavila načrte za programiranje črpanja EU sredstev v novi finančni perspektivi in podala informacijo glede priprave osnutka Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v programskem obdobju 2021 – 2027.
Povedala je, da bo 1. decembra potekalo posvetovanje za V Kohezijsko regijo in 3. decembra za Z Kohezijsko regijo, na katero bodo vabljene vse občine, da se opredelijo in pripravijo nabor predlogov na Sporazum o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021-2027 in izhodišča Programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027. Gradiva so objavljena na spletni strani www.evropskasredstva.si/2021-2027.
Izpostavila je, da je za občine predvsem pomembno poglavje teritorialni pristopi. Slovenija bo v obdobju 2021-2027 podpirala celostni teritorialni razvoj, kar bo izvajala prek teritorialnih in lokalnih razvojnih strategij, in sicer v naslednjih oblikah: celostne teritorialne naložbe (CTN); lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), ali drugo teritorialno orodje, ki podpira pobude, ki jih je zasnovala država članica (endogena regionalna politika).
Povedala je, da glede sredstev na Vladi še ni dogovora. Stopnja sofinanciranja projektov v obdobju 2021 – 2027 bo za zahodno kohezijsko regijo največ 40% (ob tem da se je država zavezala pripraviti izhodišča za dodatno financiranje projektov za tiste občine, ki znotraj te regije po kazalnikih razvitosti odstopajo od povprečja), za manj razviti vzhod bo sofinanciranje v višini največ 85%. Znan je tudi namen vsakega izmed štirih skladov za črpanje sredstev, znotraj tega pa se bo SVRK posvetoval z občinami glede konkretnejših vsebin v začetku decembra.
Kar zadeva instrument za okrevanje bo Slovenija iz naslova zmanjševanja vpliva covid-19 prejela 50 mio € manj kot prvotno načrtovano, po novem cca. 270 mio € je izpostavila, saj je po izračunih Eurostat Slovenija po makroekonomskih kazalcih zelo uspešna, namreč izkazujemo nizko brezposelnost in veliko gospodarsko rast glede na načrtovano.
- Povezovanje občinskih prevozov s sistemi javnih linijskih prevozov
Na temo povezovanja občinskih prevozov s sistemi javnih linijskih prevozov se je s strani Ministrstva za infrastrukturo seje udeležil mag. Matjaž Vrčko, vodja sektorja za javni potniški promet. Izpostavil je nov razpis za podelitev koncesij (Izbira koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov na območju Republike Slovenije), ki je bil objavljen konec julija, rok pa se izteče 10.12.2021. Prav tako je povedal, da ministrstvo pripravlja nov pravilnik za sodelovanje občin v sistemu javnega potniškega prometa GJS. Osnutek pravilnika bo pripravljen predvidoma do konca meseca, ko ga bodo tudi poslali občinam v pregled in komentar.
V razpravi je bilo še izpostavljeno, da je SOS oblikovala Delovno skupino za integrativni potniški promet. Občine se namreč srečujejo s problemi neusklajenih voznih redov med posameznimi vrstami linijskega prometa (šolski, avtobusni, železniški), praznimi avtobusi, visokimi stroški šolskega prevoza in problemi povezav na manj poseljenih območjih občin. S predstavnikom ministrstva je bilo zato dogovorjeno nadaljnje sodelovanje z ministrstvom.
- Financiranje družinskega pomočnika v letu 2021
Na seji je bilo opozorjeno na dopis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kjer je navedeno, da bo ministrstvo občinam povrnilo vsa sredstva izplačana v breme Republike Slovenije v prehodnem obdobju, vključno s sredstvi, ki bodo nakazana v mesecu januarju 2022 za december 2021 in sicer do konca naslednjega koledarskega leta, to je do 31.12.2022, na podlagi izdanega računa, ob predhodno potrjeni specifikaciji prikazanih vseh stroškov za družinskega pomočnika. Navedeni rok, do 31. 12. 2022 je absolutno predolgi se je strinjalo predsedstvo, zato so bili enotni, da je nujno skrajšanje le-tega.
- Opravljeno delo SOS in odločitve v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi
Županje in župani so se med drugim seznanili s stanjem aplikacije eTurizem. Ob vloženih velikih naporih in pomoči predsednika SOS ter vztrajnosti sekretariata SOS, je bilo z ministrstvom (MGRT) dogovorjeno, da bodo za naslednja leta zagotovili sredstva za nadgradnjo in vzdrževanje aplikacije, medtem ko je potrebno za že nastale stroške zaradi vzdrževanja in že opravljene nadgradnje, sredstva zagotoviti s strani občin. Članice in člani predsedstva so izpostavili dobro delo SOS, ki zagotavlja podatke o nočitvah in tehnično podporo vsem občinam, s tem pa jim omogoča prihodek iz turistične takse.
Predsedstvo SOS se je na seji seznanilo tudi z dogovorjenim na sestankih delovnih teles SOS, aktivnostmi SOS in potrdilo evidentirane kandidate v delovna telesa SOS in širše.

Za Slovenijo predlaga, da opredelimo glavne izzive na področju stanovanjske politike in sprejmemo takšne rešitve, da bodo cenovno dostopna stanovanja na razpolago vsem in da bo omogočeno življenje tudi tistim, ki si nakupa stanovanja ne morejo privoščiti. ob tem naj pomislimo tudi na to, kaj lahko naredi pri tem premiku EU. Na Dunaju sta javno financiranje in socialna stanovanja nekaj običajnega, je nadaljevala govornica. Vsak tretji Dunajčan živi v občinskem stanovanju, ki je cenovno dostopno, to jim je v ponos. Zasebni sektor se povezuje z javnim in skupaj pripravljata projekte bolj dostopnih stanovanj ter na ta način preprečujeta segregacijo. V Avstriji imajo dolgo tradicijo gradnje dostopnih stanovanj in še po stotih letih sprejemajo vlade (državne in regionalne) takšne odločitve in politike na področju gradnje nepremičnin in razpolaganjem z zemljišči, ki so dobri tako za privatne iniciative kot družbeno dobro. Vsekakor pa potrebujemo v ta namen različne instrumente, je še poudarila Kauerjeva. Na ravni EU so možnosti raznolike: lastniška stanovanja, občinska stanovanja, zadružna, socialna stanovanja ali tista, ki jih imajo v lasti organizacije, zemljiški skladi.
Ponekod v EU ponujajo tudi stanovanjske dodatke. Kot posebno dobro rešitev je izpostavila zadružni sistem, saj se je izkazal za zanesljivega in cenovno dostopnega. Partnerji, ki skrbijo za dostopnost do stanovanjskih enot, stremijo k povezovanju in se zavedajo, da je sredstva dobro vlagati v trajnostni razvoj. Gre za dolgoročno naravnani model, ki prinaša dohodek, je transparenten, deluje v dobrobit vseh. Ker je samozadosten, na koncu zmanjša potrebo po denarju. Ampak za izpeljavo zadružnega kolesja potrebujemo ljudi, ki morajo biti pripravljeni sodelovati in skupaj vlagati, ne vlagatelje, je strnila Michaela Kauer.
Da mesta in lokalne skupnosti morajo ukrepati in sodelovati z zasebnim sektorjem in posamezniki, ki iščejo in plačujejo cenovno dostopna stanovanja, je poudaril tudi dr. Korab. Predstavil je dobro prakso zasnove stanovanjske zadruge na Dunaju. Dunaj je namreč že od leta 1923 usmerjen k socialni noti stanovanjske politike. Iz zasilnih bivališč, ki jih je tega leta nudil prebivalcem, so rasla občinska stanovanja, ki so zdaj glavni steber mesta. Po letu 1995 so začeli z razpisi za novogradnje za ljudi s posebnimi potrebami, ekološkimi gradnjami, stanovanjskimi združenji in podobno. Danes je skoraj polovica stanovanj v lasti skupnosti ali nekorporativnih vlagateljev. Stanovanja so ugodna in Dunaj ima sistem za subvencioniranje stanovanj. Trg je reguliran in kar 60 odstotkov Dunajčanov živi v subvencioniranih stanovanjih. Gre za mešanico novogradenj in obnovljenih stanovanjskih okolij, stanovanjski standardi se nenehno izboljšujejo. V zadnjih desetih letih so na Dunaju usmerjeni predvsem v promocijo zasebno organiziranih zadružnih stanovanjskih skupin, ki spodbujajo sodelovanje med uveljavljenimi socialnimi stanovanjskimi podjetji in zasebnimi skupinami. Gre za novo gibanje zadrug. Vključuje tudi podjetja s kapitalom.
Povedal je, da se v Avstriji od npr. mesta Dunaj dobi možnost za gradbeno dovoljenje, a mesto zahteva nazaj prispevek v skupno dobro. Pri vsaki novogradnji mora biti del namenjen socialnim stanovanjem, zgraditi se mora npr. skupnostni center, kulturno dvorano za vse. Pri tem gre za pogajanja, ne predpis. Podobno je na Nizozemskem in v Švici, kjer se morajo dogovoriti z lokalnimi oblastmi. V Avstriji in Švici se zadruge krepijo in prispevajo k razvoju mest. Bistvo pa je, da stanovanjske zadruge potrebujejo cenovno dostopna zemljišča, saj si jih po tržni ceni ne morejo privoščiti. In to jim je treba omogočiti, je še poudaril dr. Korab.



