Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica
Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za daljnovod 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica. Z novim daljnovodom bo omogočena boljša in zanesljivejša oskrba z električno energijo, kar je posebej pomembno z vidika uporabnikov v okviru obstoječih in predvidenih gospodarskih con na območju občin po katerih poteka DPN (občine: Mirna, Mokronog–Trebelno, Šentrupert, Trebnje in Sevnica).
Daljnovod, v skupni dolžini približno 24,4 kilometra (km), je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Daljnovod se na odseku, od začetka trase do območja poselitve pri razdelilni transformatorski postaji (RTP) Mokronog v dolžini približno 9,4 km, izvede kot nadzemni vod. Na območju vključitve v RTP Mokronog se izvede podzemni vod v dolžini približno 490 metrov (m). Zatem se trasa nadaljuje kot nadzemni vod v dolžini približno 14,5 km, vse do območja RTP Sevnica, kjer se na območju vključitve v RTP izvede kot podzemni vod v dolžini približno 170 m.
Uredba je podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.
Sklep o izvedbi načrtovanja za nadgradnjo železniške proge na odseku Ivančna Gorica – Ljubljana
Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja – Metlika – Ljubljana na odseku Ivančna Gorica – Ljubljana.
Načrtujejo se prostorske ureditve, namenjene nadgradnji proge na odseku Ivančna Gorica – Ljubljana, ki obsegajo sanacijo obstoječe proge, nadgradnjo zgornjega in spodnjega ustroja obstoječega tira, vzpostavitev dvotirnosti z dograditvijo drugega tira in elektrifikacijo proge, nov potek dvotirne proge na posameznih odsekih, preureditev postaj, postajališč in prehodov preko proge ter nadgradnjo signalno varnostnih naprav.
Načrtujejo se tudi vse ureditve, povezane z nadgradnjo železniške proge, ki so potrebne za njeno izgradnjo in delovanje ter križanja in navezave na obstoječa in načrtovana prometna omrežja ((državne in lokalne ceste ter kolesarske poti, P + R (parkiraj in prestopi), prestopne točke in potniška vozlišča). Uskladi se tudi ostalo prometno omrežje cest in kolesarskih poti v vplivnem območju nadgradnje proge.
Načrtovana trasa poteka na območju občin Občina Ivančna Gorica, Občina Grosuplje, Občina Škofljica in Mestna občina Ljubljana.
Sklep o izvedbi načrtovanja za DV 2x 110 kV Brestanica-Hudo
Vlada je sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja v združenem postopku načrtovanja in dovoljevanja za daljnovod (DV) 2x 110 kV Brestanica-Hudo, odsek Brestanica-Družinska vas. Sklep je pripravljen na podlagi pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN), ki jo je podalo Ministrstvo za infrastrukturo.
Cilj načrtovane ureditve je zagotoviti kakovostno in zanesljivo oskrbo Dolenjske in Bele krajine z električno energijo. Obstoječi daljnovod 110 kV Brestanica-Hudo tega ne omogoča, zato je potreba njegova obnova in nadgradnja iz enosistemskega v dvosistemski daljnovod.
Prostorske ureditve se nahajajo na območju občin Krško, Škocjan in Šmarješke Toplice. Zajemajo rekonstrukcijo navedenega odseka obstoječega daljnovoda v skupni dolžini približno 25 km, odstranitev obstoječega daljnovoda na tem odseku in spremljajoče ureditve kot so dostopne poti in ureditve, ki jih bodo izhajale iz priporočil okoljskega poročila.
Vlada prerazporedila sredstva državnega proračuna
Vlada je med drugim znotraj finančnega načrta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prerazporedila sredstva v višini 1,45 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena za izplačila na podlagi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva. V letu 2021 se je odstotek sofinanciranja zavarovalnih premij dvignil na 55 % obračunane zavarovalne premije za celotno kmetijsko proizvodnjo. Na novo se sofinancira tudi kritje materialne škode na sredstvih v višini 55 % obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Znotraj finančnega načrta Ministrstva za okolje in prostor je vlada prerazporedila tri milijone evrov. S tem se zagotavljajo dodatna sredstva za celovito izvajanje vzdrževanih del na vodotokih kot preventivnega ukrepa pri zmanjševanju negativnih vplivov podnebnih sprememb.
Vlada je v okviru finančnega načrta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporedila dobrih 13 milijonov evrov. Sredstva bodo razporejena na postavke iz naslova ukrepov za obvladovanje epidemije.
V okviru finančnega načrta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je vlada prerazporedila tudi 1,13 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena za transfere za socialno ogrožene.
Vlada je prerazporedila tudi skoraj 1,48 milijona evrov s postavk kohezijskih sredstev – slovenske udeležbe na proračunsko postavko za plače Upravne enote Ljubljana za kritje primanjkljaja na sredstvih za plače in druge izdatke zaposlenim.
Sprememba Zakona o divjadi in lovstvu
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu.
S spremembo zakona se črta 68. člen, v katerem so našteta lovišča s posebnim namenom (LPN), saj je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 7. člena zakona, ki vladi daje pooblastilo, da ustanovi LPN s podzakonskim predpisom.
V tretjem odstavku 7. člena je določeno, da LPN ustanovi vlada na predlog ministra. V skladu s četrtim odstavkom istega člena vlada ob ustanovitvi LPN določi tudi posebne naloge takega lovišča, upravljavca takega lovišča, morebitne posebne režime upravljanja v lovišču ter načine financiranja takega lovišča. Vlada Republike Slovenije je zato na podlagi tretjega in četrtega odstavka 7. člena sprejela Uredbo o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji in Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju.
Zaradi odprave pravnosistemske neskladnosti med določbama 7. člena in 68. člena ter jasnejše določitve pooblastil, ki jih ima vlada na področju LPN ter s tem za nemoteno izvajanje nalog javne službe trajnostnega upravljanja divjadi v LPN, ki so določene v Zakonu o divjadi in lovstvu, se s to spremembo zakona predlaga črtanje 68. člena.
Novela Zakona o agrarnih skupnostih
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih.
Novela zakona spreminja in dopolnjuje Zakon o agrarnih skupnostih na več področjih, ki so se v praksi izkazala kot problematična. Tako na novo določa zakonsko pooblastilo za zastopanje članov agrarne skupnosti tudi v davčnih postopkih, vezano na posle upravljanja premoženja, razen v poslih, ki se po davčnih predpisih obravnavajo kot posli v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Registracija se omogoči tudi agrarnim skupnostim, ki jim premoženje nikoli ni bilo odvzeto z odločbo.
S predlogom novele zakona se tudi znižuje zahtevani kvorum za sprejem temeljnega akta, ki je pogoj za registracijo. Predvideva se možnost delitve solastniškega deleža pri razpolaganju s premoženjem ter omejitve pri sklepanju izročilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Predlog novele na novo ureja neodplačni prenos solastniškega deleža države in občine v agrarni skupnosti na druge člane agrarne skupnosti ter prenos zapuščine brez dedičev na člane agrarne skupnosti.
Vlada soglaša s Strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom 2021–2023
Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da soglaša s Strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom 2021–2023 (dokument Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS z dne 23. 12. 2020).
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve je v skladu z določbo Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) pripravila triletno strategijo upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Po opravljeni javni obravnavi je agencija strategijo decembra 2020 predložila v obravnavo Ministrstvu za javno upravo. Od takrat je potekalo usklajevanje in pojasnjevanje vsebine, v določenih delih tudi popravki strategije, ki pa niso bili vsebinske narave. Zato je ena bistvenih vsebin te strategije, to je večfrekvenčni javni razpis, že realizirana (v strategiji je navedeno, da so priprave še v teku).
Cilja strategije sta:
- zagotavljanje predvidljivosti pri upravljanju in podeljevanju radiofrekvenčnega spektra,
- globalna usklajenost spektra za zagotavljanje ekonomije obsega.
Pri upravljanju z radijskim spektrom mora agencija zagotavljati njegovo učinkovito rabo, pospeševati uporabo spektralno učinkovitih tehnologij ter zagotavljati in spodbujati razvoj slovenskega gospodarstva. Konvergenca javnih mobilnih omrežij, radiodifuznih omrežij ter omrežij kritičnih komunikacij nalaga agenciji, da celostno obravnava radiofrekvenčni spekter in omrežja ter usklajuje javne razpise in ostale načine podeljevanja frekvenc na način, da zagotovi optimalno delovanje teh sistemov in ostalih vertikal. Agencija bo skrbela tudi za čim boljšo pokritost radijskih programov tako v analogni kot digitalni tehnologiji ter bo spodbujala prehajanje na DAB tehnologijo (digitalna avdio radiodifuzija), del resursov pa bo namenila raziskovanju možnosti nadaljnjega razvoja prizemne televizije, prenosu video vsebin preko LTE (dolgoročna evolucija) in konvergenci radiodifuznih in mobilnih storitev.
(Vir: Vlada RS, NJ)