Predlog Zakona o vodah
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah in predlaga, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode, in sicer z vidika namena porabe sredstev tega sklada. Predlagana sprememba omogoča jasnejšo opredelitev, kaj je v zvezi z vodno infrastrukturo mogoče financirati iz Sklada za vode. Predlog zakona omogoča tudi financiranje izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda in izrednih ukrepov po naravni nesreči, in sicer s ciljem odvrnitve neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja.
Dodana je tudi možnost sofinanciranja občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, odkupa obstoječih zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo in občinskih projektov novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije v aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije.
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030
Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (NPVO 2020-2030). Resolucija vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami in celovito obravnava vse dele okolja. Resolucija zlasti, in sicer na podlagi ocene stanja vseh delov okolja, določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev. Kakovostno okolje in hranjena narava sta vrednosti slovenske družbe in stopata v ospredje slovenskih razvojnih ciljev. NPVO 2020-2013 je izdelan z namenom, da se z njim zaradi doseganja okoljske vizije »Ohranjena narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunaj nje omogočata kakovostno življenje kakovostno življenje sedanjim in prihodnjim generacijam« opredelijo usmeritve, cilji, naloge in ukrepi deležnikov varstva okolja.
Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin
Vlada je izdala Uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin. Na tej podlagi bodo določeni koeficienti razvitosti občin za leti 2020 in 2021. Zakon o financiranju občin (ZFO-1) določa, da razvitost občin kot merilo za sofinanciranje investicij občin določi finančno ministrstvo na podlagi metodologije, ki jo določi vlada z uredbo. Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, določenih v ZFO-1. Z uredbo je določeno, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine.
Koeficient razvitost občine je razmerje med vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v občini in vrednostjo aritmetičnega povprečja standardiziranih vrednosti kazalnikov v državi.
Kazalniki imajo enako težo in se iz njih izračuna aritmetično povprečje, medtem ko so skupine kazalnikov utežene s številom kazalnikov v skupini. Največjo težo ima skupina kazalnikov razvojnih možnosti občine, ki je utežena s štirimi kazalniki. Ostali dve skupini, kazalniki razvitosti občine in kazalniki ogroženosti občine, sta uteženi vsaka s po tremi kazalniki. Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Na podlagi te uredbe bodo določeni koeficienti razvitosti občin za leti 2020 in 2021.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020-2022
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022. Glavni cilji Programa ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2020–2022 so: ohraniti pasemsko čistost kranjske čebele, ohraniti enakomerno in zadostno poseljenost čebeljih družin po vsej Sloveniji, ohraniti kakovost in varnost medu ter čebeljih pridelkov ter povečati stopnjo samooskrbe z medom.
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO). V uredbi se zaradi nadgradnje informacijskega sistema varstva okolja (IJSVO) poročevalski rok iz Operativnega programa oskrbe s pitno vodo podaljša do konca leta 2021.
Uredba MEDO določa upravičene stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in so lahko vključeni v ceno storitev javne službe. Za javno službo oskrba s pitno vodo je vodarina kot del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, določena v 16. členu uredbe MEDO. Med upravičene stroške vključuje tudi stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, pri čemer je prehodna določba določila rok, od katerega se stroški vodnih izgub upoštevajo v ceni vodarine le do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, do takrat pa se v celoti upoštevajo v ceni storitve.
Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju ter jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Uredba se spreminja v več delih, gre pa predvsem za tehnične oznake oziroma spremembe pri obračunu plač.
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030
Vlada je sprejela Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030. V strategiji je poudarjeno, da je bralna pismenost temelj drugim pismenostim. Vizija strategije poudarja, da želimo v Republiki Sloveniji doseči takšno raven bralne pismenosti, ki bo sleherni osebi v Sloveniji omogočala optimalen razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo. Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit napredek na področju bralne pismenosti bomo v Sloveniji tako lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno kohezijo. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni možno učinkovito udejanjati le s stalnim razvojem kompetenc na področju bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Strategija predpostavlja pripravo akcijskega načrta. Finančna sredstva za njegovo izvajanje bodo zagotovili na pristojnih ministrstvih, v sodelovanju z vlado, na osnovi predlogov Nacionalnega sveta za bralno pismenost, ki bo poskrbel tudi za umestitev področja bralne pismenosti in bralne kulture v nacionalne strateške dokumente.
Vlada sprejela program financiranja državnega proračuna za 2020
Vlada je danes sprejela Program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2020, ki predstavlja temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja z državnim dolgom. Potrebno financiranje za izvrševanje državnega proračuna v prihodnjem letu je predvideno v višini 1.583.178.645,66 evra.
Kvote pravic porabe proračunskih sredstev v prvem trimesečju 2020
Vlada jena današnji seji določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od januarja do marca 2020 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Ministrstvo za finance je v skladu z Zakonom o javnih financah in Pravilnikom o postopkih za izvrševanje državnega proračuna pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oziroma kvote za obdobje od januarja do marca 2020 (prvo trimesečje).
V predlagano kvoto so vključene vse pravice porabe bilance A: integralni odhodki, namenska sredstva, lastne udeležbe ter pravice porabe na proračunskih postavkah EU. Predlagana kvota za prvo trimesečje leta 2020 znaša 2,77 milijarde evrov, kar je 26,8 % vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprejetega proračuna za leto 2020.
Cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2020
Vlada je določila cene objav in preklicev v Uradnem listu Republike Slovenije za leto 2020, h katerim je Nadzorni svet Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. na 36. seji dne 27. 11. 2019 sprejel pozitivno mnenje. Cenik za leto 2020 je v vseh postavkah objav enak obstoječemu ceniku, ki (z izjemo spremenjene cene za objave, daljše od 100 strani) velja že od 1. julija 2013, po spremembi stopnje DDV.«
Poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za obdobje 2016-2018
Vlada je na današnji seji sprejela dvajseto poročilo o državnih pomočeh v Sloveniji za leta 2016, 2017 in 2018. V letu 2018 so se državne pomoči drugo leto zapored povečale tako v absolutnem obsegu kot v deležu BDP.
V letu 2018 so se državne pomoči drugo leto zapored povečale tako v absolutnem obsegu kot v deležu BDP. V letu 2018 je bilo izplačanih 481,64 milijona evrov državnih pomoči, kar je za 54,2 milijona evrov ali 12,7 % več kot leta 2017. Državne pomoči so v letu 2018 predstavljale 1,05 % BDP, v letu 2017 pa 0,99 % BDP. Največ državnih pomoči Slovenija namenja za ukrepe varstva okolja in varčevanje z energijo (182,35 milijona evrov ali 37,9 % vseh državnih pomoči v 2018) in za zaposlovanje (102,87 milijona evrov ali 21,4 % vseh državnih pomoči).
Večina državnih pomoči se izplača v obliki subvencij. V letu 2018 so te znašale 343,63 milijona evrov ali 71,3 % vseh državnih pomoči, v obdobju od 2016 – 2018 pa 69,5 %. Sledijo pomoči, ki se dodeljujejo v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost (82,33 milijona evrov ali 17,1 % vseh pomoči v 2018) ter davčnih oprostitev in izjem (43,05 milijona evrov ali 8,9 % vseh državnih pomoči v 2018). Povratne oblike pomoči (ugodna posojila in garancije) so predstavljale 2,5 % vseh državnih pomoči ali 12,2 milijona evrov v izračunani pomoči.
Ukinitev Sveta za socialno podjetništvo in imenovanje predstavnikov v Svet za socialno ekonomijo
Svet za socialno podjetništvo je prenehal z delovanjem, zato je vlada sprejela sklep, s katerim je člane Sveta za socialno podjetništvo imenovala v Svet za socialno ekonomijo. Po prenehanju delovanja Sveta za socialno podjetništvo bo Svet za socialno ekonomijo opravljal predvsem naslednje naloge:
- pripravi Strategijo razvoja socialne ekonomije (v nadaljevanju: strategija) in poda mnenje k programu ukrepov,
- spremlja izvajanje strategije in
- usmerja in spremlja delo izvajalcev ukrepov.
Svet je strokovno in posvetovalno telo vlade, ki zanjo opravlja strokovne naloge, zagotavlja usklajevanje politik na področju socialne ekonomije in ji nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja socialne ekonomije v Republiki Sloveniji. Svet, ki ga imenuje vlada, ima predsednika in 20 članov.
Uvrstitev območij, na katerih javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v tujini, pripada dodatek za posebne življenjske razmere v tujini
Vlada je sprejela sklep o uvrstitvi območij, na katerih javnim uslužbencem, ki opravljajo delo v tujini, pripada dodatek za posebne življenjske razmere v tujini. Območja, razdeljena v tri skupine, s sklepom najmanj enkrat letno določi vlada na predlog ministrstva za zunanje zadeve. Pri določanju dodatka se upoštevajo merila, kot so neobičajne podnebne razmere, ki bistveno odstopajo od običajnih podnebnih razmer v Republiki Sloveniji (npr. izjemno visoke ali nizke temperature, zračna vlaga, pogosta tropska, monsunska ali podobna neurja, peščeni viharji), slabe higienske razmere, huda onesnaženost, izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam, obstoj zdravju škodljivih in strupenih snovi ter radioloških, bioloških in kemičnih snovi ter druge vrste posebno težkih življenjskih razmer v določenem kraju. Območja se določijo na podlagi upoštevanja različnih virov, kot so zlasti informacije pristojnih služb Evropske unije ali drugih mednarodnih organizacij in poročanja predstavništev Republike Slovenije v tujini.
(Vir: Vlada RS, ab)
TEDENSKE NOVICE SOS št. 50 / 13.12.2019 – 20.12.2019
Občina Lukovica, ki jo zastopa županja mag. Olga Vrankar, leži v osrednji Sloveniji. Obsega 74 km2 (7.488 ha) pretežno hribovitega ozemlja. Geografsko zajema območje Črnega grabna od Prevoj do Trojan. Velika večina ozemlja je poraščena z gozdovi. Le na nekaterih mestih se dolina toliko razširi, da je omogočila razvoj večjih naselij. Na območju občine je januarja 2019 živelo 5.838 prebivalcev v 66 naseljih. Lukovica, občinsko središče, leži ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor, kakih 22 km v smeri iz Ljubljane. Pretežno hribovito in z gozdovi poraslo občino Lukovica sestavlja 66 naselij. Obdaja jo 160 km občinskih cest. Občina Lukovica je pobratena občino Amaroni, mestom medu, iz juga Italije. Občina Lukovica hoče postati zanimiva za obrtnike z razvojem manjših novih obrtnih con ob trasi avtoceste. Želijo, da se bo del ljudi, ki bo potoval skozi Črni graben, ustavil pri njih zaradi zanimive ponudbe obrtnikov ali podjetnikov. Zavzemajo se za ekološko čisto in krajem primerno obrt, ki bo skladna z načrtovanim razvojem gostinstva in turizma.