V sredo, 23. oktobra 2019 je v Ljubljani potekala 4. seja Projektnega svet za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin. Na sestanku je bil predstavljen  predlog modela vrednotenja in poskusnih izračunov posplošenih vrednosti nepremičnin. Predstavniki pristojnega ministrstva so predstavili potek opravljenega dela in opozorili na nekaj zamud, še posebej glede zagotavljanja podatkov o namenski rabi infrastrukture. Tu so zamude tako pri železniški infrastrukturi kot cestni, ki sodi v okvir občin. Skupnost občin Slovenije je na problem pomanjkanja kadrov in sredstev za pravočasno zagotovitev podatkov opozarjala že vse leto, vendar se državna raven ne na opozarjanje, niti na predloge kako ta problem rešiti,  ni odzivala.  Zato je bil na sestanku ponovno dan predlog, da se vladi RS priporoči, da v letih od 2020 do 2024 organizira državno-občinski projekt in zagotovi občinam ustrezna sredstva za dokončanje njihovih nalog potrebnih za uvedbo davka na nepremičnine ter še posebej za vzpostavitev evidence stavbnih zemljišč. Obstaja namreč bojazen, da se zaradi ne sprejema davka do leta 2025 ne bodo izvedle preostale potreben aktivnosti, ki so predpogoj za uvedbo davka na nepremičnine.

Glede na izjavo predsednika Vlade RS, da ta vlada oziroma koalicija v tem mandatu ne more sprejeti napovedanega zakona o davku na nepremičnine smo predlagali, da se preveri, kako pravzaprav naprej. Ali ima Svet še mandat za delo na sistemu obdavčitve nepremičnin ali ne in kako je z delovanjem v tem vmesnem času. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je že večkrat trčilo v ovire, mogoče pa je sedaj skrajni čas, da se pristopi k pripravi oz. dopolnitvi pravnih okvirov NUSZ. Dogovorjeno je bilo, da se o tem razpravlja na naslednji seji projektnega sveta, ki bo predvidoma konec leta 2019.

Ministrstvo za kulturo vabi na izobraževanje o presoji vplivov na kulturno dediščino v postopkih priprave planov in projektov, ki bo 7.11.2019 ob 9.00 uri v veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo, Maistrova 10, Ljubljana.

Kljub dolgoletni zakonski obvezi ter praksi izvajanja (celovitih) presoj vplivov na kulturno dediščino je obravnava kulturne dediščine še vedno mestoma nedorečena in žal pogosto obrobna, zato so bila na podlagi dobre prakse in po vzoru navodil in smernic za presojo vplivov na kulturno dediščino tujih držav pripravljena Izhodišča in Priročnik, katerih vsebina bo na izobraževanju predstavljena.

Vabilo.

Konferenca. ki bo potekala 7. novembra 2019, med 9. in 15. uro, v Mladinskem centru v Brežicah, je namenjena krepitvi podpornih struktur za razvoj mladinskega dela in mladinske politike v lokalnih skupnostih ter mreženju predstavnikov občin z namenom tesnejšega sodelovanja, izmenjave dobrih praks in medsebojnega učenja.

Na konferenci bomo:

• predstavili učinke mladinskega dela na mlade in lokalno skupnost,
• predstavili Evropsko listino o lokalnem mladinskem delu in njeno dodano vrednost za predstavnike in zaposlene na občinah,
• poročali o rezultatih pilotnega projekta Logbook (sistem za dokumentiranje, vrednotenje in razvoj mladinskega dela), ki so ga v letošnjem letu izvajale občine Brežice, Ljubljana in Novo mesto,
• identificirali vaše potrebe na področju razvoja in krepitve mladinskega dela v lokalni skupnosti.

Namenjena je županjam in županom, občinskim svetnicam in svetnikom ter uslužbenkam in uslužbencem občin, ki pri svojem delu ukvarjajo s področjem mladih in družbenih dejavnosti.

Zakaj se bodo konference udeležile Patricia Čular iz Občine Brežice, Romana Derenčin iz Občine Divača in Katarina Gorenc iz Mestne občine Ljubljana preverite V VABILU.

Prijave zbirajo preko elektronskega obrazca do 31. oktobra 2019.

Konferenco organizirajo Zavod MOVIT, Urad Republike Slovenije za mladino, Mladinska mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije, Občina Brežice, Mestna občina Novo mesto in Mestna občina Ljubljana.

Če imate kakršnakoli vprašanja stopite v stik preko elektronske pošte (info@movit.si) ali telefona (01 430 47 47).

Vljudno vabljeni na mednarodno konferenco Krožno gospodarstvo v regiji – Povezani za trajnost in rast (Circular Economy in the Region – Connected for Sustainability and Growth), ki bo potekal  8. 11. 2019 na Bledu. Konferenco organizira Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z Mednarodnim panelom za vire (International Resource Panel) in je namenjena pospeševanju krožnega gospodarstva in sodelovanja v jugovzhodni regiji.

Na konferenci se bodo srečale nacionalne delegacije in deležniki, ki so aktivni na področju krožnega gospodarstva, slišali pa bomo lahko tudi predstavitve vrhunskih strokovnjakov iz mednarodnega panela za vire (več informacij v programu). Konferenca bo potekala v angleškem jeziku.

Prilagamo dnevni red  in vabilo.

Registracije bodo odprte do do zasedbe mest oziroma do 4.11.2019.

Vlada sprejela odgovor v zvezi s projektom ustanovitve pokrajin

Vlada je sprejela odgovor na pobudo komisije DS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj  in interesne skupine lokalnih interesov v zvezi s projektom ustanovitve pokrajin.

V okviru skupne seje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov Državnega sveta RS je bila 2. 9. 2019 izražena podpora ustanovitvi pokrajin kot nujnemu koraku za decentralizacijo in uravnotežen razvoj Slovenije ter zagotavljanju kakovostnejšega življenja vseh prebivalcev Slovenije. Po ugotovitvah omenjenih delovnih teles Državnega sveta RS se danes soočamo z velikimi razvojnimi razlikami med različnimi območji države. Delovni telesi sta v svojem stališču izrazili prepričanje, da ustanovitev pokrajin ne sme voditi v povečanje  upravno-administrativnega sistema države, ampak mora prenosu pristojnosti z države na pokrajine slediti tudi prenos kadra in virov financiranja oz. fiskalna decentralizacija.

Ustava RS v 143. členu določa, da je pokrajina samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin. Država z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva. Za zakon, s katerim se določi njihovo območje, sedež in ime, ustava zahteva dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Zaradi visokega praga soglasja in razdeljenosti političnih interesov, v dosedanjih poskusih ni bilo doseženo politično soglasje o tem, kakšne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo. V preteklosti smo bili priča več neuspešnim poskusom ustanavljanja pokrajin, zadnjemu leta 2008, ko je bil zakonodajni postopek po razpisanem posvetovalnem referendumu Državnega zbora Republike Slovenije ustavljen.

Trenutno na podlagi iniciative predsednika Državnega sveta Republike Slovenije ter predsednikov vseh treh reprezentativnih združenj občin ter pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, skupina strokovnjakov pripravlja strokovne podlage za ustanovitev pokrajin.

Vlada je seznanjena s temeljno idejo nastanka pokrajin kot projekta, ki naj bi zrasel od spodaj navzgor. Zato Vlada podpira, da se proces ustanovitve pokrajin nadaljuje v začetih okvirih, s predhodno zagotovitvijo ustreznega političnega konsenza občin oziroma vseh treh reprezentativnih združenj, katerega cilj je vložitev zakonskih predlogov v zakonodajno proceduro. S tem bi se pomembno pripomoglo k realizaciji vsebine 143. člena Ustave RS oziroma ustanovitvi pokrajin in kasnejši vključitvi Vlade RS v nadaljnje aktivnosti pri realizaciji projekta ustanavljanja pokrajin.

Kot izhaja iz koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2018 do 2022 se vlada te naloge zaveda, saj ugotavlja, da bo ob potrebnem družbenem in političnem konsenzu, ki se bo odražal v ustavni večini v Državnem zboru Republike Slovenije,  potrebno izvesti vse potrebno za ustanovitev pokrajin.

Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 2. in 3. februarja 2019

Vlada je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi poplav 2. in 3. februarja 2019. Devetega maja 2019 se je vlada seznanila s končno oceno neposredne škode zaradi februarskih poplav. Ugotovljeno je bilo, da znaša skupna končna ocena neposredne škode 46.523.467,31 evrov (brez škode v na državnih cestah) ter presega 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2019 (3.106.116,00 evrov), s čimer je dosežen limit za pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.

Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo Program odprave neposredne škode na stvareh zaradi poplav 2. in 3. februarja 2019, in sicer v skupni višini 11.580.000,00 evrov. Sredstva za leto 2019 se zagotavljajo za izvedbo prioritetnih obnov v okviru proračunske rezerve v skupni višini 5.000.000,00 evrov. V prihodnjih letih se bodo sredstva zagotavljala v okviru razpoložljivih sredstev virov integralnega proračuna.

Namen in cilj programa je realizacija ukrepov, ki so potrebni za normalizacijo stanja na prizadetih območjih in preprečitev oziroma omilitev čezmerne škode do katere lahko pride v nadaljevanju, če se z zakonom opredeljeni ukrepi ne bi izvajali.

Vlada izdala novelo Uredbe o zelenem javnem naročanju

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju.

V skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3), Uredba o zelenem javnem naročanju zavezuje naročnike, da pri naročanju določenih predmetov dosegajo obvezne okoljske cilje iz te uredbe.

Evropska komisija je na Vlado Republike Slovenije naslovila opozorila o nepravilnem prenosu in nepravilni uporabi 6. člena Direktive 2012/27/EU, in sicer je obseg izjem, ki jih dopušča Direktiva 2012/27/EU, manjši, kot pa je obseg izjem, ki jih je opredelil 5. člen Uredbe o zelenem javnem naročanju. Zaradi navedenega Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zelenem javnem naročanju ustrezno in bolj natančno opredeljuje blago oziroma storitve, pri katerih se lahko uporabi izjema od zelenega javnega naročanja, če se ti naročajo v humanitarne namene.

Uredba na področju javnega naročanja hrane tudi zvišuje obvezen delež živil iz shem kakovosti v celotni količini naročenih živil, ki jih mora doseči naročnik, iz dosedanjih 15 % na  20 %.

Vlada predloga sprememb ZUPJS ne podpira

Vlada je sprejela Mnenje k predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Predlogo Zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev  je v obravnavo v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev. Da bi olajšali položaj socialno šibkejših družin dijakov in študentov se predlaga, da se iz upoštevanja dohodka pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev izvzame kadrovske štipendije ter dohodek za začasno ali občasno delo na podlagi napotnice do višine posebne olajšave za to delo, kot je določena v zakonu, ki ureja dohodnino (zdaj 3.302,70 evra letno).

Vlada predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ne podpira.

Vlada ne podpira predloga novele Zakona o prispevkih za socialno varnost

Vlada je sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. Vlada ne nasprotuje ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter vzpostavitvi 100 % financiranja vseh pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar poudarja, da mora biti ukinitev premišljena ter izvedena na način, da se bo zasledovalo tudi cilj javno finančne vzdržnosti.

S predlogom novele zakona se zaradi predloga ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v predlogu novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil hkrati predložen v Državni zbor, predlaga povišanje stopenj prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Vlada v mnenju med drugim pojasnjuje, da ne nasprotuje ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter vzpostavitvi 100 % financiranja vseh pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar mora biti ukinitev premišljena ter izvedena na način, da se bo zasledovalo tudi cilj javno finančne vzdržnosti ter uravnoteženosti in stabilnosti tako državnega proračuna kot tudi blagajne obveznega zdravstvenega zavarovanja ter tudi cilj davčne razbremenitve stroškov dela. Po mnenju vlade se s predlogom nadomestitve zmanjšanih sredstev v sistemu zdravstvenega varstva zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja z zviševanjem prispevnih stopenj, navedenih ciljev ne zasleduje.

Predlog ima po mnenju vlade lahko na daljši rok vpliv tudi na socialni položaj zaposlenih, saj se bo večja obremenitev delodajalcev odrazila na rasti plač oziroma plačilu za delo, in sicer se bo po pričakovanjih rast upočasnila ali ustavila.

Vlada predloga novele Zakona o prispevkih za socialno varnost ne podpira in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni predlagana na premišljen način tudi z vidika zagotavljanja vzdržnih in stabilnih javnih financ ter stabilnega ter konkurenčnega poslovnega okolja.

Vlada ne podpira predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Vlada je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, prva obravnava, ki ga je Državnemu zboru v sprejem predložila skupina poslank in poslancev.

Predlog zakona ureja ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot obliko prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in njegovo nadomestitev s prenosom v obvezno zdravstveno zavarovanje. Z navedeno spremembo se predvideva, da bodo vse pravice, ki so bile danes deloma (v določenem odstotku) krite iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po novem v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Predlog zakona na novo uvaja tudi prispevek zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje za osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki prejemajo pokojnino na podlagi predpisov RS oziroma preživnino na podlagi predpisov o preživninskemu varstvu kmetov, ter prispevek zavarovanca, ki se plačuje od dohodkov iz kapitala, dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz prenosa premoženjske pravice, ki na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, niso oproščeni plačila dohodnine. Predlog zakona ureja dvig prispevne stopnje za nekatere skupine zavarovancev.

Predlog zakona določa tudi financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna RS, kadar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ni zmožen zagotavljati financiranje svojih obveznosti, sprejetih na podlagi Splošnega dogovora.

Vlada ne podpira predloga zakona.

(Vir: Vlada RS, ur)

Slovenski regionalno razvojni sklad je v U. l. RS, št. 35 z dne 31. 5. 2019 objavil nova javna razpisa in sicer Javni razpis za pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi – PF 2019 in Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte – A 2019.

Javni razpis (pred-financiranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi) PF 2019

Namen javnega razpisa je omogočiti hitrejšo in lažjo izvedbo projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi prejemnikom na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

1. rok do 15. 7. 2019,
2. rok do 26. 8. 2019,
3. rok do 21. 10. 2019,
4. rok do 25. 11. 2019.

Po podprogramu PF1.2 (Projekti neprofitnih organizacij) se lahko na razpis prijavijo:

• pravne osebe, katerih (so)ustanovitelj je država, občina ali samoupravna narodna skupnost (raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne akcijske skupine, drugo),
• nevladne organizacije (združenja, fundacija, gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, društva, drugo),
• pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja (lokalne in regionalne razvojne agencije, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, drugo),
• javne ustanove za gospodarski razvoj,
• javna podjetja z lastništvom države, občine ali samoupravne narodne skupnosti,
• samoupravne narodne skupnosti (italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost).

Po podprogramu PF2.2 (Projekti kmetijskih gospodarstev) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

• kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost.

Po podprogramu PF3.2 (Projekti v gospodarstvu) se lahko na razpis prijavijo (prijavitelji morajo biti registrirani pred 1. 7. 2018):

• subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o gospodarskih družbah, registrirani kot pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost,
• subjekti, kot so opredeljeni v Zakonu o zadrugah, registrirani kot zadruga, zadružna zveza.

Vlagatelji na sklopu PF3.2 ne smejo opravljati dejavnost oz. izvajati projekt s področja kmetijstva oz. gozdarstva.

Več informacij na http://www.regionalnisklad.si/podjetnistvo/ugodna-posojila-pred-financiranje in http://www.regionalnisklad.si/kmetijstvo/pred-financiranje-kg.

Javni razpis za ugodna posojila za kmetijske in gozdarske projekte

Namen javnega razpisa je spodbujanje investicijskih projektov v kmetijstvu in gozdarstvu na območju Republike Slovenije.

Vlagatelji lahko oddajo vlogo do datuma zaprtega razpisnega roka in sicer:

1. rok do 8. 7. 2019,
2. rok do 19. 8. 2019,
3. rok do 23. 9. 2019,
4. rok do 28. 10. 2019,
5. rok do 9. 12. 2019.

Na razpis se lahko prijavijo kmetijska gospodarstva, kot so opredeljena v Zakonu o kmetijstvu in so vpisana v evidenco kmetijskih gospodarstev, organizirana kot: pravna oseba, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost, kmetija, ki ni pravna oseba ali fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Kmetijska gospodarstva se morajo uvrščati med mikro, mala ali srednje velika podjetja.

Več informacij najdete tukaj in na tem spletnem mestu.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni poziv za zbiranje predlogov za vpis v katalog investicijskih priložnosti slovenskega gozdno-lesnega sektorja.

Namen spletnega kataloga investicijskih priložnosti v slovensko gozdno-lesno verigo je spodbuditi investicije v gozdno-lesno verigo z javno objavo investicijskih priložnosti, povezovanje deležnikov in identificiranje potreb po investicijah. Investicijski katalog služi kot podlaga za širšo domačo in mednarodno promocijo gozdno-lesne verige med drugim tudi v okviru pobude sodelovanja držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske 17+1 ter organizirano povezovanje investitorjev s ponudniki investicij (npr. investicijske konference).

Prijavi se lahko raznovrstne investicijske priložnosti, ki se nanašajo na področje gozdarstva, lesarstva, pohištva ter papirništva, glede na pogoje iz javnega poziva, v obliki;

• novih neposrednih investicij,
• investicij v obstoječe obrate,
• investicij v delujoče industrijske obrate / dejavnost,
• razvojno-raziskovalnih projektov,
• infrastrukturnih rešitev,
• intelektualnih pravic,
• zagonskih podjetij.

Več o objavi javnega poziva ter prijavnico najdete TUKAJ.

Rok za prijavo je 31. oktober 2019.

Vpis in vzdrževanje vpisa izbranih investicijskih priložnosti v katalogu sta za prijavitelje brezplačna.

Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije ponovno objavljamo javni natečaj, na katerem se bodo občine potegovale za naziv ″Branju prijazna občina″. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. oktobrom 2019, podelitev nazivov ″Branju prijazna občina″ pa bo na podlagi ocene strokovne komisije potekala 3. decembra 2019.

Častna ambasadorka letošnjega natečaja Branju prijazna občina je novinarka in pisateljica, Mojca Širok, ki takole opiše svoj pogled na branje in knjige : ″Pisana beseda je kot glasba. Pričara podobe, ljudi, svetove, lahko nas odnese drugam, lahko druge pripelje k nam, zajame nas v svoje zgodbe, zasanja nas, razburi, poučuje, tolaži in vznemirja. Zgodb in znanj, ki se skrivajo v knjigah, brez nas ni. Umrejo, če knjige – iz papirnatih listov in trdih platnic ali tiste s svetlečega elektronskega ekrana – ne odpremo. In brez njih smo manj živi tudi mi.«

Natečaj za pridobitev naziva Branju prijazna občina je objavljen od 8. februarja 2019 na spletnih straneh Združenja splošnih knjižnic, Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za kulturo RS ter na spletnih straneh splošnih knjižnic.

RAZPISNO BESEDILO S PRIJAVNIM OBRAZCEM

Dodatne informacije lahko prejmete pri Vesni Horžen, predsednici Združenja splošnih knjižnic (041 577 273, E-pošta: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si) ali Barbari Horvat v sekretariatu SOS (02 234 15 05, barbara.horvat@skupnostobcin.si).

Skladno s sklepom št. 51000-11/2018/3, s katerim je Vlada RS Ministrstvo za kulturo pooblastila za izvedbo postopka izbora mesta za naslov Evropska prestolnica kulture 2025, so objavili razpis za aktivnost Unije za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji.
Splošni cilji aktivnosti evropska prestolnica kulture so naslednji: ohranjati in spodbujati raznolikost kultur v Evropi in poudarjati njihove skupne značilnosti ter povečati občutek državljanov, da pripadajo skupnemu kulturnemu prostoru na eni strani ter spodbujati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest v skladu z njihovimi strategijami in prednostnimi nalogami  na drugi strani.
V skladu s temi cilji bodo dejavnosti, ki jih bo razvilo mesto, imenovano za evropsko prestolnico kulture, usmerjene v krepitev obsega, raznolikosti in evropske razsežnosti njegove kulturne ponudbe, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem; v razširitev dostopa do kulture in sodelovanje v njej; v okrepitev zmogljivosti njegovega kulturnega področja in njegovih povezav z drugimi področji ter v povečanje njegove mednarodne prepoznavnosti prek kulture.

Cilj tega razpisa je spodbuditi prijave iz mest v Sloveniji, ki se želijo potegovati za naziv Evropska prestolnica kulture za leto 2025, in imenovanje enega od teh mest, ki se mu lahko podeli nagrada Meline Mercouri, financirana iz programa Unije za podporo kulture v času njene podelitve.
Vse podrobnejše informacije, postopek za podelitev naziva Evropska prestolnica kulture, merila za izbor in navodila za prijavo so objavljeni na naslednji povezavi.
Razpis je odprt do 31. 12. 2019.

Na spletni strani SID banke d.d. je objavljen nov program Sklada skladov SID banke »EKP posojila za urbani razvoj (2014-2020)« za financiranje končnih prejemnikov v enajstih mestnih občinah. Razvoj tovrstnega inštrumenta je nastal v sodelovanju SID banke, d.d. in Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojno za izvajanje dela Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014 – 2020, ki podpira ukrepe za izboljšanje urbanega okolja, oživitev mest in sanacijo degradiranih območij v mestih.

Z ukrepi programa ugodnih posojil kohezijske politike 2014-2020 se zagotavlja spodbude za ponovno aktivacijo opuščenih in premalo izkoriščenih površin in stavb v mestih in mestnih območjih v enajstih slovenskih mestnih občinah V okviru programa se zagotavlja povratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj v obliki posojil v višini 5 mio EUR (z obveznim vzvodom, ki ga zagotavlja SID banka, d.d. pa okoli 7,5 mio EUR).

Rok za oddajo vloge: do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.