Novela zakona o revidiranju
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o revidiranju, s katero se natančneje opredeljuje vloga pooblaščenih revizorjev, krepi njihovo neodvisnost in izboljšuje javni nadzor nad njimi ter posledično prispeva k večjemu zaupanju v to, da je delo revizorjev opravljeno strokovno in na visoki kakovostni ravni.
Predlog zakona v skladu z zahtevami iz evropske direktive 2014/56/EU in uredbe 537/2014/EU temelji na dveh stebrih. Prvi zajema horizontalne ukrepe, ki veljajo za vse pooblaščene revizorje in revizijske družbe, ne glede na to, ali je revidirani subjekt javnega interesa ali ne, drugi steber pa zajema posebne ukrepe, ki so strožji in veljajo le za obvezno revizijo subjektov javnega interesa.
Za revizijo subjektov javnega interesa veljajo strožje zahteve, saj so možne negativne posledice napačnih navedb za delničarje, vlagatelje in širšo družbo običajno večje kot pri drugih vrstah podjetij.
Med horizontalnimi ukrepi, ki veljajo za vse subjekte, so med drugim uvedba strožjih zahtev glede zagotavljanja neodvisnosti, strokovne skrbnosti in odgovornosti pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb, bolj informativno revizijsko poročilo, ki naj bi vlagateljem zagotavljalo ustrezne informacije o revidirani družbi, okrepitev pristojnosti in pooblastil Agenciji za javni nadzor nad revidiranjem, ki je odgovorna za javni nadzor nad revizijsko stroko, ter prenova režima sankcioniranja.
Posebni vladni projekt za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave
Vlada je sprejela predlog dopolnitve Posebnega vladnega projekta za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave.
Vlada je 6. 4. 2017 sprejela Poseben vladni projekt za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu ter povečanje kakovosti zdravstvene obravnave (PVP). Cilj PVP je zagotovitev skrajšanja čakalnih dob v zdravstvu in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, ki temelji na dodatnem delu zdravstvenih delavcev in opravljanju zdravstvenih storitev tako, da bo manj napotovanja med različnimi ravnmi zdravstvenega sistema. PVP taksativno določa predpogoje in kriterije, ki jih morajo zdravniki izpolnjevati za stimulativno nagrajevanje. V času sprejetja PVP so bili oblikovani samo predpogoji in kriteriji za zdravnike, kriteriji in merila za zobozdravnike pa so bili še v pripravi, zato je bilo s projektom določeno, da bodo vključeni pozneje.
V skladu z navedenim je vlada k PVP sprejela dodatno prilogo, ki določa merila in kriterije za nagrajevanje zobozdravnikov na primarni ravni.
Merila in kriteriji za nagrajevanje povečanega obsega dela zobozdravnikov v okviru PVP na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti so še v pripravi in bodo v projekt vključeni naknadno.
Vlada o koriščenju evropskih sredstev 2014–2020
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 v okviru cilja Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca septembra 2017. V obdobju do konca leta 2023, ko se zaključi izvajanje programskega obdobja 2014–2020, je Slovenija upravičena do dobrih treh milijard evrov sredstev.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca septembra 2017 odobrenih 253 projektov, programov ali javnih razpisov v skupni vrednosti 1,36 milijarde evrov, kar je 45 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Do danes se je ta številka še nekoliko povečala, in sicer na 1,41 milijarde evrov, kar predstavlja 47 odstotkov razpoložljivih sredstev.
V obdobju, ki ga obravnava poročilo, je bilo skupno podpisanih za 1,29 milijarde evrov oziroma 43 odstotkov pogodb. Iz državnega proračuna pa je bilo izplačanih nekaj več kot 214 milijonov evrov, kar je 7 odstotkov razpoložljivih sredstev. V skladu z dogovorjeno dinamiko »paketnega« pošiljanja zahtevkov za povračilo na Evropsko komisijo država do konca septembra v Bruselj ni posredovala dodatnih zahtevkov, zato pri tej postavki ostajamo na 69 milijonih evrov oz. 2 odstotkih razpoložljivih sredstev, bo pa naslednji paket zahtevkov Evropski komisiji posredovan do konca letošnjega leta. Podatki o prilivih iz evropske blagajne v slovenski proračun posledično prav tako ostajajo nespremenjeni – 62 milijonov evrov – saj sledijo posredovanim zahtevkom na Evropsko komisijo. Pričakujemo jih prav tako do konca letošnjega leta.
S ciljem učinkovitega doseganja kazalnikov v okviru posameznih prednostnih naložb, učinkovitejšega izvajanja Operativnega programa in doseganja pravila n+3 (Uredba št. 1303/2013, člen 136), ki državam članicam nalaga, da odobrena sredstva za posamezno leto porabijo do konca tretjega leta (za leto 2014 je to leto 2017), poročilo obravnava pregled stanja za posamezna področja.
Kot izhaja iz poročila, se aktivnosti na področju Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS) izvajajo v skladu s predvideno dinamiko, za učinkovito doseganje pravila n+3 na področju Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) pa je potrebno predvsem podrobno spremljanje izvajanja na ukrepih za Vzhodno kohezijsko regijo.
Izvajanje evropske kohezijske politike na področju obvladanja tveganj v letu 2017 se tako osredotoča na zagotovitev nemotenega delovanja informacijskih sistemov (e-MA, e-CA; deloma MFeRAC), ki bodo omogočali tekoče izplačevanje upravičencem in certifikacijo plačil do evropskega proračuna. Pomembna je tudi priprava zahtevkov za obstoječa izplačila, predvsem ESS in ESRR, vzpostavitev finančnih instrumentov in pospešitev izvedbe preostalih izplačil iz proračuna Republike Slovenije predvsem na ESRR Vzhod.
Celotno poročilo bo objavljeno na spletni strani SVRK in na www.eu-skladi.si, kjer so na voljo tudi druge informacije o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, kot na primer pregled projektov, ki so sofinancirani iz EU sredstev, predvideni in odprti javni razpisi, potrjeni INOP-i, shematski prikaz vseh pravnih podlag in programskih dokumentov, vzpostavljen pa je tudi sistem objav, tolmačenj in ključnih informacij z namenom čim bolj poenotenega izvajanja evropske kohezijske politike.
Uredba o ukrepih KOPOP, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Uredba določa, da morajo imeti upravičenci, ki so vključeni v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP), opravljen štiriurni program rednega usposabljanja za leto 2017 najpozneje do 1. februarja 2018, in ne do 20. decembra 2017, kot velja zdaj.
Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po žledu leta 2014 iz PRP 2014–2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Uredba ureja nekatere spremembe in dopolnitve, ki so nastale zaradi 2. spremembe PRP 2014–2020. Ostale spremembe so predvsem tehnične narave, katerih cilj je povečati jasnost in konsistentnost besedila uredbe in odprava pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri administrativni obravnavi vlog, ki so prispele na že objavljene javne razpise.
S to spremembo je omogočeno izvajanje spomladanske in jesenske sadnje na območjih poškodovanih po žledolomu, kjer naravna obnova ni mogoča. Zavod za gozdove Slovenije lahko zaradi tega izvede dve javni naročili letno in vloži dve vlogi na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Pri ureditvah gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov soglasja lastnikov gozdov, ki zagotovijo pravico graditi, niso več priloga brez katerih se vloga na javni razpis zavrže brez pozivanja na dopolnitev. Po novem se izvede poziv na dopolnitev.
Računi in druga dokazila za izvedbo ureditve gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov se po novem lahko glasijo, ne samo na vlagatelja vloge ampak tudi na lastnike gozdnih parcel na trasi gozdne vlake, ki je predmet podpore. S tem omogočimo vlaganje skupinskih vlog, kjer en lastnik gozdne parcele na trasi gozdne vlake vloži vlogo za celotno traso gozdne vlake, tudi za tisti del trase, kjer so lastniki drugi.
Izvedene aktivnosti v zvezi z odpravo nesmotrnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki
Vlada se je seznanila s poročilom o napredku glede izvedenih aktivnostih po posameznih ukrepih v zvezi s pozivom Računskega sodišča RS (RSRS) za odpravo nesmotrnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je na zahtevo RSRS pristopilo k objavi okoljskih ciljev ravnanja z odpadno embalažo. Tako je Agencija RS za okolje na svojih spletnih straneh okoljske cilje že objavila.
MOP je izvedel predvidene aktivnosti pri sprejetju Operativnega programa ravnanja z odpadki in z Uredbo o komunalnih odpadkih na področju zbiranja komunalnih odpadkov. Predlog uredbe je v delu, ki zadeva obdelavo komunalnih odpadkov, v fazi sprejemanja. Na podlagi prejetih pripomb iz javne obravnave se pripravlja dopolnitev predloga uredbe in nova javna obravnava. Izdaja predpisa ki ureja embalažo in odpadno embalažo, je vezana na sprejetje novega Zakona o varstvu okolja 2, ki je v fazi pregleda pripomb iz javne obravnave, in ki se je zaključila 11. 9. 2017.
Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero je o črtala določbo o prevzemu embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij. MOP ugotavlja, da določbe Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in določbe Zakona o gospodarskih javnih službah ter Zakona o lokalni samoupravi niso zadostna podlaga za optimalno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, zlasti v pogledu razporejanja odpadkov v zgrajene centre za ravnanje z odpadki, saj gre za obvezno občinsko gospodarsko javno službo, ki jo občine urejajo samostojno. Zato je MOP pripravil strokovne podlage za spremembo ZVO-1.
Stališče na mnenja državnega sveta glede proračunov 2018 in 2019
Vlada je sprejela stališče do mnenj državnega sveta k predlogu sprememb proračuna za leto 2018 in k predlogu proračuna za leto 2019.
Državni svet je na svoji seji, 11. oktobra 2017, obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019.
Vlada se je v svojem stališču dala pojasnila na teme, ki jih je izpostavil državni svet: sredstva za izvajanje zakonskih obveznosti občin, osnovni razvojni dokument, ki bi določal prioritete razvoja Slovenije, spodbude za prijaznejše gospodarsko okolje, pravičnejša razporeditev davčnih bremen in sistematično vzpostavljanje zaupanja državljanov, aktivacija investicij v gradnjo šol, vrtcev ter za (energetsko) prenovo srednjih šol, izgradnja južnega dela tretje razvojne osi, presoja smotrnosti politike socialnih transferjev ter reševanje problematike informacijskih sistemov pri projektih črpanja evropskih sredstev.
Mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Vlada je na današnji redni seji sprejela Mnenje k predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Miha Kordiš).
Predlagana novela zasleduje dva cilja, in sicer varovanje zdravja in zagotovitev socialne varnosti samozaposlenih oseb. S predlaganim ukrepom bi samozaposlenim, ki ne zaposlujejo drugih delavcev (ki bi jih lahko nadomestili v času bolezni), omogočili normalno zdravljenje in počitek. S tem se po mnenju predlagateljev ne bi izboljšala le kakovost (delovnega) življenja in zdravstveno stanje samozaposlenih, ampak bi se zmanjšali tudi javni izdatki odpravljanja posledic okvar zdravja, ki jih povzroča sedanja ureditev. Samozaposlenim osebam, ki ne zaposlujejo drugih delavcev, naj bi v skladu s predlogom zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) začel izplačevati bolniško nadomestilo v primerih začasne zadržanosti samozaposlene osebe od dela, ki je posledica njene bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, od četrtega dne začasne zadržanosti od dela, ne pa šele z 31. dnem zadržanosti, kot to določa sedaj veljavna ureditev. Postopek uveljavljanja pravice se ne bi spremenil, kar pomeni, da bi samozaposlena oseba še naprej dala vlogo in predložila ustrezna dokazila, vključno z bolniškim listom. Obenem pa predlog zakona določa tudi, da lahko ZZZS nadomestila, ki ga je izplačal samozaposleni osebi, izterja od delodajalca, pri katerem je samozaposlena oseba v času začasne zadržanosti od dela opravljala delo na podlagi pogodbe civilnega prava v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), s čimer bi delodajalce odvračali od tega, da bi pravico do bolniškega nadomestila iz ZZZS uporabili za spodbujanje prisilnega samozaposlovanja.
Predlagatelji menijo, da zakon ne bo imel finančnih posledic na državni proračun. Finančne posledice za zdravstveno blagajno za izplačilo bolniških nadomestil se ocenjujejo na približno 10 milijonov eurov letno od leta 2019, ob čemer navajajo, da so samozaposlene osebe lansko leto plačale 111,9 milijonov eurov prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
Vlada RS predlagane spremembe ne podpira, saj meni, da ne zasleduje zastavljenih ciljev. Prav tako mora biti sprememba rezultat konstruktivnega socialnega dialoga in doseženega najširšega soglasja socialnih partnerjev. Ob tem dodajamo še, da je treba k tovrstnim vprašanjem pristopiti sistematično ter vprašanje preučiti z vidika posledic za gospodarstvo in tudi z vidika socialne pravičnosti ter preveriti finančno vzdržnost predlagane spremembe.
Poročilo o delu MDS za izvajanje sprejetih zavez na 5. Ministrski konferenci o okolju in zdravju evropske regije SZO v obdobju od 1. 6. 2015 do 15. 6. 2017
Vlada je na današnji redni seji sprejela Poročilo o delu Medresorske delovne skupine (MDS) za izvajanje sprejetih zavez na 5. Ministrski konferenci o okolju in zdravju evropske regije SZO v obdobju od 1. 6. 2015 do 15. 6. 2017.
Temeljne naloge MDS so bile:
- usmerjanje in nadzor izvajanja nalog, ki izhajajo iz “Parmske deklaracije o okolju in zdravju” in dokumenta “Evropski proces na področju okolja in zdravja (2010–2016): institucionalni okvir,”
- koordinacija dela med posameznimi ministrstvi in drugimi državnimi organi, vključno z lokalnimi skupnostmi in vključevanjem nevladnih organizacij ter mladih, ki imajo pristojnosti na vsebinah, ki izhajajo iz navedenih dokumentov,
- skrb za koordinacijo znotraj ministrstev, iz katerih izhajajo predstavniki, kakor tudi za koordinacijo drugih institucij v sistemu zadevnih ministrstev,
- najmanj vsaki dve leti poročanje Vladi Republike Slovenije o poteku aktivnosti, dosežkih in morebitnih ovirah pri izvajanju programa.
V navedenem obdobju se je MDS sestala 1-krat in obravnavala naloge, ki so prednostno opredeljene v sklepu:
- spremljanje Akcijskega načrta za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012-2020, ki je bil sprejet dne 9. 7. 2015 s sklepom Vlade RS, št. 18100-1/2015/4.
- spremljanje Zasnove državnega kolesarskega omrežja v Republiki Sloveniji, ki jo izvaja pristojno ministrstvo v skladu s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 02402-1/2012/4 z dne 24. 1. 2012,
- spremljanje strategije za omilitev negativnih podnebnih sprememb in prilagajanja nanje do leta 2050 in
- spremljanje stanja čezmerno onesnaženih območij in ukrepanje v zvezi s tem.
(vir: Vlada RS, ur)