Uredba o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev
Vlada RS je izdala Uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev.
Nekaj glavnih vsebinskih poudarkov: za obstoječe kurilne naprave, plinske turbine in nepremične motorje ostaja z začetkom veljavnosti nove uredbe režim obratovanja in nadzora nespremenjen; obratovanje obstoječih kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev se bo moralo po dopolnjenih 27 letih starosti oz. po 1. 1. 2025 ali 1. januarju 2030, kar je prej, prilagoditi novim, strožjim mejnim vrednostim emisij za obstoječe naprave; emisije iz kurilnih naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev nad 1 MW, katerih začetek obratovanje bo po 20. decembru 2018 (t.i. nove naprave), bodo morale biti od začetka obratovanja dalje znotraj mejnih vrednosti, ki veljajo za te nove naprave; vse kurilne naprave, plinske turbine nad 1 MW in nepremične motorje nad 1 MW bo potrebno do 31. 1. 2022 vpisati v evidenco naprav.
Sprememba Uredbe o postopku in natančnejših pogojih za izbiro centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa, okuženega ali z insekti napadenega
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o postopku in natančnejših pogojih za izbiro centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa, okuženega ali z insekti napadenega, ki je predmet upravne izvršbe odločbe o sanitarni sečnji, o določitvi minimalne cene gozdnih lesnih sortimentov ter podrobnejšem postopku prodaje gozdnih lesnih sortimentov.
Z novo uredbo se spreminja priloga »Minimalne odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov (franko kamionska cesta) za leto 2017«, ki je sestavni del osnovne uredbe.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih
Sprememba uredbe določa, da je upravičena površina, za katero se dodeli podpora za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, 0,3 ha lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 ha.
Do podpore so upravičena tudi zemljišča, ki so bila na dan 18. junija 2011 opredeljena z vrsto dejanske rabe 1410, sedaj pa so opredeljena z vrsto dejanske rabe 2000 – gozd. V tem primeru je treba vlogi priložiti dovoljenje za krčitev gozda.
Z navedenimi spremembami se bodo povečale upravičene površine do podpore za odpravo zaraščanja na cca 13.000 ha na območju Slovenije.
S spremembo uredbe se dopušča, da ima lahko vlagatelj do 50 eurov neporavnanih davčnih obveznosti do države. Na podlagi spremembe uredbe bo v mesecu marcu 2018 objavljen javni razpis. Za leto 2018 je načrtovana poraba 700.000 evrov.
Vlada o stališču glede ustavne spornosti določb ZUPPJS za leti 2016 in 2017
Vlada RS je sprejela odgovor na prošnjo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za stališče glede ustavne spornosti določb Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leti 2016 in 2017 glede prisilnega upokojevanja javnih uslužbencev, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, in ga posreduje Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije meni, da ureditev glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni diskriminatorna in uvodoma opozarja na v javnosti sicer razširjeno, vendar popolnoma neustrezno terminologijo “prisilnega upokojevanja”, ki nima podlage v zakonih in členih v teh zakonih, s katerimi je oziroma je bilo urejeno prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot so to določali ZUJF, ZUPPJS16 in ZUPPJS17.
Vlada pojasnjuje, da je ureditev glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi presojalo tudi ustavno sodišče, ki je glede tega navedlo, da ne gre za obvezno upokojevanje, saj prizadetim osebam ne onemogoča, da bi se ponovno zaposlile oziroma da bi drugje nadaljevale poklicno dejavnost, prav tako pa je omogočeno nadaljevanje dela tudi osebi, ki bi se upokojila (delo upokojencev).
Poročilo o delu Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti v letu 2017
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o delu Komisije Vlade Republike Slovenije za zaščito romske skupnosti v letu 2017. V letu 2017 se je komisija sestala na treh sejah. Na majski seji je komisija obravnavala in potrdila predlog Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2017–2021 (NPUR 2017–2021) in se seznanila s potekom usklajevanj in priprave tega dokumenta ter s predstavitvijo njegove strukture in glavnih vsebinskih poudarkov. Na julijski seji je komisija opravila redno sejo, na kateri je opravila razpravo o nadaljnjih korakih za spremljanje uresničevanja NPUR 2017–2021 in sklenila, da je potrebna enotna metodologija, po kateri bodo nosilci ukrepov poročali vladi.
Poleg rednega dela seje se je komisija julija v razširjeni sestavi seznanila tudi z izvedenimi aktivnostmi in rezultati projekta nacionalne platforme za Rome, ki ga Urad za narodnosti kot nacionalna kontaktna točka za vključevanje Romov izvaja na podlagi zaprtega poziva Evropske komisije. Novembrska seja komisije je na podlagi njene odločitve, da se tudi komisija poskuša čimbolj seznaniti z aktualnimi razmerami na terenu, potekala v eni od občin, kjer živijo Romi. Seja je bila izvedena v občini Kočevje, kjer se je komisija v okviru uradnega dela seje seznanila z aktualnimi razmerami in informacijami s strani podžupana občine, ostalih institucij, ki delujejo v lokalnem okolju, in predstavnika romske skupnosti v občinskem svetu. Komisija je na tej seji obravnavala in potrdila tudi izhodišča za spremljanje uresničevanja NPUR 2017–2021.
Mnenje o predlogu Zakona o varstvu javnega reda in miru
Vlada RS je sprejela mnenje o Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1A), ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.
Osnovni namen predloga zakona je ureditev vprašanja nošenja pokrival, pri katerem je prekrito celotno telo in obraz ali večino obraza, na javnem kraju, ker to lahko predstavlja varnostni problem.
Vlada ugotavlja, da predlog zakona predvideva rešitve, ki so že zajete v drugih predpisih, zato meni, da predlagana sprememba ni potrebna.
Prav tako trenutno ni zaznati povečane varnostne problematike, povezane z nošenjem nikaba in burke ali drugih mask, ki zakrivajo obraz človeka, niti niso zaznani problemi pri ugotavljanju identitete, vlada ocenjuje, da so veljavne zakonske določbe, ki policiji omogočajo, da izvede določen postopek, dovolj široke oziroma ustrezne. Treba pa je še poudariti, da je število žensk v Sloveniji, ki nosijo burko ali nikab, zanemarljivo in v praksi ne povzroča varnostnega tveganja.
Zakonske spremembe tako niso utemeljene, zato vlada nasprotuje predlogu zakona in meni, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje v zvezi s pripravo zakonodajnih podlag za razvoj energetskih zadrug
Poslanec sprašuje vlado:
- Ali pripravlja zakonodajne podlage za razvoj energetskih zadrug? Če ja, v kakšnem stanju so ti osnutki zakonov?
V okviru t.i. »Zimskega paketa« je Evropska komisija konec leta 2016 objavila predloge več zakonodajnih aktov (uredb in direktiv), ki naj bi pripomogli k celostnemu prehodu družbe v nizkoogljično družbo. Vlada RS bo pristopila k prenosu vsebine direktive v nacionalno zakonodajo takoj po sprejetju na evropskem nivoju.
V medresorskem usklajevanju pa je sprememba Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki širi možnosti za samooskrbo na večstanovanjske stavbe, lahko pa se v njej identificirajo tudi energetske zadruge, saj se s predlogom odpravlja omejitev, da je lastnik naprave za samooskrbo tudi lastnik merilnega mesta. To pomeni, da bo npr. lokalna skupnost lahko investirala v napravo za samooskrbo na npr. občinski stavbi ali šoli, in s prodajo električne energije uporabniku objekta (še vedno je pogoj, da je naprava priključena na notranje nizkonapetostno omrežje stavbe), pripomogla k razogljičenju lokalne skupnosti.
- Kako se vključujejo v nastajajoči energetski koncept Slovenije?
Energetski koncept Slovenije skladno z Energetskim zakonom podaja usmeritve in vizijo energetske politike Slovenije, ki bodo v bolj konkretni obliki ukrepov določeni v prihodnjih akcijskih načrtih. Državni energetsko podnebni načrt (DEPN) bo v tej smeri za posamezna področja določil cilje, programe in ukrepe politike za doseganje teh ciljev ter odgovornost za izvedbo in seveda tudi financiranje njihovega izvajanja.
Se pa samooskrba na nivoju posameznika, večstanovanjske stavbe oziroma lokalne skupnosti navaja kot osnova pri tranziciji elektroenergetskega omrežja in prehodu na nizkoogljično družbo. Aktivni odjemalci so osnovni člen elektroenergetskega omrežja prihodnosti, pa naj bo to posameznik ali pa skupnost, saj bodo s svojim aktivnim udejstvovanjem pripomogli k nižanju trenutnih potreb po električni moči, oziroma s prilagajanjem porabe stabilizirali elektroenergetsko omrežje.
- Kako bo razvoj energetskih zadrug sofinanciran?
Sofinanciranje uvajanja OVE trenutno poteka na več načinov: nepovratna investicijska sredstva, ugodni krediti, podporna shema, kohezijska sredstva. Lokalne skupnosti bodo npr. lahko kandidirale za sredstva iz podporne sheme, viške pridobljene električne energije bodo lahko prodajale, sredstva za samo investicijo pa bodo verjetno lahko pridobili tudi pri Eko skladu, ki spodbuja tako fizične kot pravne osebe z nepovratnimi investicijskimi sredstvi ali pa z ugodnimi kreditnimi pogoji.
- Kako bo politika razvoja energetskih zadrug soomogočana skozi instrumente davčne politike?
Preko davčne politike se, kot enega izmed ukrepov fiskalnih politik, vpliva na prihodke integralnega proračuna hkrati pa omogoča preko višine obdavčitve izvrševanje tudi drugih politik.
Ukrepi za spodbujanje energetskih zadrug, tako ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani integralnega proračuna lahko sledijo šele pripravljeni in usklajeni rešitvi ministrstva, pristojnega za energijo ter sprejeti zakonodaji na tem področju. Tovrstna rešitev še ni oblikovana.
Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) se na področju davčne politike že omogočajo spodbude.
- Če ne, kdo bo odgovarjal za tovrstno neodgovornost?
Vlada sledi vsem aktom Evropske komisije in jih skladno z zahtevami in nacionalno zakonodajo prenaša v nacionalni pravni red.
(Vir: Vlada RS, ur)