Prvi osnutek nacionalnega reformnega programa
Vlada se je seznanila s prvim osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2018. Nacionalni reformni program je del Evropskega semestra in odgovarja na določene izzive ter priporočila Evropske komisije. Letošnji dokument zajema poročilo o doseganju specifičnih priporočil in ukrepih za doseganje glavnih ciljev Strategije EU 2020 ter odgovore na izzive identificirane v poročilu o državi. Dokument se tako osredotoča na poročanje o ukrepih, ki so bili že izvedeni in na tiste, ki so trenutno v teku.
Temeljna izhodišča Republike Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru po letu 2020
Pred pričetkom pogajanj o večletnem finančnem okviru EU po letu 2020 je vlada sprejela temeljna izhodišča Republike Slovenije o prihodnosti evropske kohezijske politike. Evropska komisija bo predvidoma 2. maja 2018 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira EU.
Pričakuje se, da bodo tokratna pogajanja potekala v okoliščinah, kjer bo večji poudarek na financiranju novih izzivov EU, povezanih z migracijami, zagotavljanjem varnosti in s prilagajanjem na izzive globalizacije ter tehnoloških sprememb. Hkrati bo proračun EU soočen z izpadom financiranja zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU in močnimi zahtevami držav neto plačnic po znižanju obsega proračuna. Vse to bo imelo posledice na strukturo večletnega finančnega okvira in predvsem na obseg financiranja ene izmed ključnih politik EU – evropske kohezijske politike.
Po obravnavi v Državnem zboru bodo temeljna izhodišča poslana državam članicam in institucijam EU.
Akcijski načrt »Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov)«
Vlada je na podlagi Poročila delovne skupine za pripravo Akcijskega načrta sprejela Akcijski načrt »Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov)«. Zagonska (startup) podjetja so izjemnega pomena za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva. Za spodbujanje zagonskih podjetij je v Sloveniji že na voljo podporno okolje v obliki SPOT točk, bivših VEM točk, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov ter finančne spodbude (subvencije, semenski kapital, itd.), vendar pa podjetja še vedno ugotavljajo različne ovire, ki onemogočajo njihov hitrejši razvoj. Delovna skupina je predlagala, da se do 31. 12. 2018 izvedejo ukrepi za odpravo ovir.
Potek pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja
Vlada se je seznanila s Sklepno informacijo o poteku pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja so bili v tem mandatu Vlade RS sklenjeni naslednji dogovori:
– Dogovor o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015,
– Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016 in
– Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju.
Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o gasilstvu
Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom je 1. 3. 2018 Državnemu zboru Republike Slovenije predložila predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o gasilstvu, s katerim predlaga dopolnitve 5., 8. in 26. člena zdaj veljavnega Zakona o gasilstvu.
Vlada predlaganih dopolnitev Zakona o gasilstvu ne podpira, saj je po oceni Vlade Republike Slovenije toliko vsebinsko in nomotehnično neprimeren, da ga ne more podpreti.
Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti
Vlada je podprla predlog Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.
Zakon bo nadomestil sedaj veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, saj večina njegovih določb zaradi zastarele terminologije ni več uporabnih in ne zagotavlja enakopravne obravnave vlog oseb, ki so v enakem ali primerljivem položaju.
Zakon določa merila, po katerih opredeljuje izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Izjemni dosežki so omejeni na najvišje nagrade za življenjsko delo oziroma najvišje dosežke, ki zagotavljajo uravnoteženo in primerljivo obravnavo obeh področij. Zakon hkrati upošteva tudi načelo socialne varnosti, enake obravnave pred zakonom in sorazmernosti.
Predlog zakona o spremembah Stanovanjskega zakona
Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvi Stanovanjskega zakona (SZ-1E).
Vlada predloga zakona ne podpira in poudarja, da so hišniki pridobili samo pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja za čas opravljanja hišniških del in da se ta stanovanja ne morejo enačiti s stanovanji, na katerih je bila v preteklosti pridobljena stanovanjska pravica (na primer denacionalizirana stanovanja). Sprejetje zakona bi povzročilo zahteve po tako imenovani privatizaciji drugih stanovanj, ki so bila pred letom 1991 opredeljena kot službena.
Vlada poudarja, da imajo hišniki v večstanovanjskih stavbah že po zdaj veljavni zakonodaji več pravic kot najemniki drugih službenih stanovanj, saj so tisti hišniki, ki še opravljajo hišniška dela in prebivajo v hišniških stanovanjih ter izpolnjujejo vse zakonske pogoje, upravičeni do subvencije k najemnini. Ob tem ob upokojitvi lahko zaprosijo za dodelitev neprofitnega stanovanja v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
Mnenje vlade k pobudi za oceno ustavnosti prvega stavka drugega odstavka 86. člena ZOFVI
Vlada je sprejela mnenje o pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega stavka drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki govori o financiranju zasebnega šolstva. Po mnenju vlade izpodbijana ureditev, ki izhaja iz prvega stavka drugega odstavka 86. člena ZOFVI, ni v neskladju z ustavo. Ne glede na to pa vlada spoštuje drugačno odločitev Ustavnega sodišča.
Uredba o metodologiji za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog
Novo Uredbo, ki opredeljuje metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog je bilo treba pripraviti zaradi noveliranega Zakona o financiranju občin ZFO-1C (12. člen). Uredba razveljavlja dosedanjo Uredbo o metodologiji za izračun povprečnine za financiranje občinskih nalog, od nje pa se razlikuje predvsem po tem, da se inflacija pri izračunu povprečnih stroškov ne upošteva več.
Uredba o sevalnih dejavnostih
Vlada je izdala Uredbo o sevalnih dejavnostih, s katero se nadomešča do sedaj veljavna Uredba o sevalnih dejavnostih.
Z novo uredbo se v slovenski pravni red prenašajo nekatera določila iz Direktive Sveta o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred ionizirajočimi sevanji. S predlagano uredbo se normativno določajo viri ionizirajočega sevanja, ki morajo biti pod upravnim nadzorom. Predlagana uredba določa sevalne dejavnosti za katere je treba pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti in tiste za katere je dovolj registracija, zahteve, ki jih morajo izpolnjevati naprave in oprema, ki oddaja ionizirajoča sevanja zaradi obratovanja pri električni napetosti, večji od 5 kV, ter merila za razvrščanje posameznih del pri uporabi odprtih virov sevanja. Uredba predpisuje merila za določitev visoko aktivnih virov sevanja. Predlagana uredba tudi dopolnjuje merila za razvrščanje objektov med sevalne objekte in manj pomembne sevalne objekte. Na področju fizičnega varovanja uredba določa radioaktivne snovi, za katere veljajo ukrepi fizičnega varovanja. Z uredbo se določajo tudi merila za časovno veljavnost dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, registracije, dovoljenja za uporabo vira sevanja in obratovanje sevalnega ali jedrskega objekta.
Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020
Vlada je sprejela spremembe in dopolnitve Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 (PRP).
Vlada je izdala tudi Uredbo o spremembi Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 v letu 2018, ki se jo objavi v Uradnem listu RS.
Kvote pravic proračunske porabe
Vlada je določila kvote pravic proračunske porabe za obdobje od aprila do junija 2018 po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Ti smejo plačevati obveznosti v obsegu, ki ga za drugo trimesečje letošnjega proračunskega leta potrdi vlada.
Ministrstvo za finance je v skladu z zakonom o javnih financah in pravilnikom o postopkih za izvrševanje državnega proračuna pripravilo predlog obsega proračunske porabe po skupinah neposrednih uporabnikov proračuna oz. kvote za drugo letošnje trimesečje.
Predlagana kvota za drugo letošnje trimesečje znaša 2,310 milijarde evrov, kar je 24 odstotkov vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb državnega proračuna za leto 2018.
Četrto poročilo projektnega sveta za pripravo nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin
Vlada se je seznanila s četrtim poročilom projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin. Poročilo se nanaša na obdobje od 1. julija 2017 do 31. decembra 2017, v katerem se je projektni svet sestal na treh sejah.
Glede izvajanja drugega cikla množičnega vrednotenja projektni svet v poročilu poroča o izvedeni indeksaciji vrednosti v začetku leta 2018 ter o aktivnostih, ki jih geodetska uprava že izvaja za namene novega cikla vrednotenja.
Posebno poglavje je namenjeno pregledu napredka pri zagotavljanju podatkov za vrednotenje, predvsem podatkov o stavbah, dejanski rabi zemljišč, namenski rabi prostora ter podatkov o lastnikih in upravljavcih nepremičnin.
Glede na vedno bolj perečo problematiko obstoječega sistema obdavčitve nepremičnin projektni svet v poročilu poroča tudi o aktivnostih za izboljšanje izvajanja sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017.
V drugem delu poročila je predstavljen program aktivnosti za naprej, tako na področju priprave predpisov kot na področju zagotavljanja podatkov o nepremičninah.
Odgovor RS v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje EK zaradi neizpolnitve obveznosti iz evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb
Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije (EK) z dne 26. 1. 2018 zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb. EK v tem mnenju navaja, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz direktive, ker ni zahtevala, da se prikaže energetska izkaznica za stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost in niso v lasti ali uporabi javnih organov, zato je pozvala vlado, naj v dveh mesecih od prejema mnenja sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev s tem mnenjem.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je RS pripravila predlog spremembe Energetskega zakona, ki je predvideval dopolnitev 336. člena tako, da bo obveznost namestitve energetske izkaznice veljala tudi za lastnike in najemnike stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost. Vlada je spremembo zakona sprejela 22. 12. 2017 in jo predložila v obravnavo in sprejem Državnemu zboru (DZ) RS po skrajšanem postopku.
Vlada ocenjuje, da bodo nujne spremembe Energetskega zakona sprejete do konca aprila 2018, da bo zakon v Uradnem listu RS objavljen v začetku maja, spremembe pa bodo predvidoma začele veljati do konca maja 2018.
Slovenija podpira krepitev vloge Evropskega mehanizma za stabilnost
Vlada je sprejela stališče, da Slovenija podpira krepitev vloge Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS), ki bi s pomembnimi novimi pristojnostmi moral postati eden ključnih gradnikov institucionalne arhitekture poglobljene EMU.
(Vir: Vlada RS, ab)