- Uredba o izvajanju intervencij kmetijske politike za leto 2023
Vlada je izdala Uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za leto 2023. Uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom. Vključuje postopke za izvedbo intervencij kmetijske politike. Vsebina uredbe je povezana z naslednjimi uredbami:
- uredbo, ki ureja neposredna plačila iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027,
- uredbo, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027
- uredbo, ki ureja intervencijo dobrobit živali za leto 2023.
Uredba ureja samo izvedbo intervencij v letu 2023, za prihodnja leta se za vsako posamezno leto sprejme nova uredba o izvedbi intervencij kmetijske politike.
- Uredba o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Vlada je izdala Uredbo o plačilih za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve in območja Natura 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 (Uredba). Uredba določa upravičence, pogoje, intervencije in višino plačil za posamezne intervencije v letih 2023–2027 ob upoštevanju dveh krovnih uredb EU. Poleg tega uredba ureja vsebino in izvedbo naslednjih intervencij SN 2023–2027: (t. i. intervencije razvoja podeželja):
- kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – podnebne spremembe (KOPOP_PS),
- kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – naravni viri (KOPOP_NV),
- kmetijsko-okoljska-podnebna plačila – biotska raznovrstnost in krajina (KOPOP_BK),
- ekološko kmetovanje,
- ekološko čebelarjenje,
- lokalne pasme in sorte,
- biotično varstvo rastlin,
- plačilo za naravne ali druge omejitve (OMD),
- plačila Natura 2000.
Uredba ureja tudi prenos obveznosti za izvajanje ukrepov KOPOP in ekološko kmetovanje iz PRP 2014–2020, prevzetih v letih 2019 in 2020, ki se zaključijo z letom 2023 in 2024, v SN 2023–2027 in se zato prilagodijo novemu pravnemu okviru.
- Novela Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020
Vlada je izdala novelo Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Novela uredba).
Uredba o spremembah določa, da se plačilo za območja z omejenimi dejavniki, izjemoma, za leto 2023 še vedno izvaja v okviru PRP 2014–2022 skladno z Uredbo 1305/2013/EU, pri tem pa se upošteva nov načina točkovanja za omejene dejavnike, v katerih se nahaja posamezno kmetijsko gospodarstvo. Ta sprememba bo prispevala k čim boljši izkoriščenosti sredstev PRP 2014–2022. Od leta 2024 pa se bo intervencija izvajala in financirala v okviru SN SKP za obdobje 2023–2027 za Slovenijo, upoštevajoč pravila na podlagi Uredbe 2021/2115/EU.
- Sprejeta Uredba o pravilih pogojenosti
Vlada je izdala novelo Uredbe o pravilih pogojenosti. Novela uredbe popravlja redakcijske napake v veljavni Uredbi o pravilih pogojenosti in jo dopolnjuje v nekaj točkah, predvsem pri nekaj zahtevah ter odstotkih zmanjšanja plačil pri več zahtevah.
Gre za nabor obveznih pravil oz. standardov, ki so bili do sedaj poznani pod nazivom navzkrižna skladnost in je ravno tako razdeljena na dva sklopa: dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOP) z 9 standardi in na predpisane zahteve ravnanja (PZR) z 11 standardi. Vsebinsko je pogojenost zahtevnejša od navzkrižne skladnosti, saj je večina standardov postala strožja, prav tako se je na seznam standardov dodalo nekatere, deloma spremenjene, prakse zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015-2022. Zavezanci za izpolnjevanje standardov DKOP in PZR so vsi, ki prek zbirne vloge uveljavljajo podpore.
Predvideno je tudi, da se povečajo odstotki znižanj za upravne sankcije pri veliki resnosti namernih kršitev, vključno s popravljivimi in stalnimi posledicami kršitev. To pomeni, da bodo v prihodnje hude in očitno namerne kršitve zakonodaje, ki je del pogojenost, sankcionirane strožje (tudi 100%, torej brez izplačila vseh intervencij, ki se uveljavljajo za dotično leto).
- Strategija Digitalna Slovenija 2030
Vlada je sprejela Strategijo Digitalna Slovenija 2030, ki so jo pripravili na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. V sodelovanju z ostalimi pristojnimi organi in drugimi deležniki bodo pripravili akcijski načrt za njeno izvajanje.
Krovni cilj strategije je spodbujanje digitalne preobrazbe Slovenije v vseh segmentih – v družbi, državi, lokalnih skupnostih in gospodarstvu.
Za upravljanje izvajanja strategije Digitalna Slovenija 2030 bodo odgovorni na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Glede na horizontalnost področja, strategija DSI2030 določa, da Vlada Republike Slovenije imenuje strateški svet za digitalno preobrazbo, ki je posvetovalno telo. Z namenom učinkovite koordinacije medresorsko pomembnih projektov na področju digitalne preobrazbe in iskanja medsektorskih razvojnih učinkov, bodo na Ministrstvu za digitalno preobrazbo imenovali medresorsko delovno skupino za projekte digitalne preobrazbe.
- Vlada v Načrt razvojnih programov 2022–2025 uvrstila projekta Nadomestilo električne energije – draginja in Nadomestila zemeljskega plina – draginja
Visoke cene energentov so povzročile povečanje stroškov gospodarstva, zato je bilo potrebno sprejeti ukrep finančne pomoči gospodarstvu. Sprejet je bil Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki določa, da če vlada določi najvišjo ceno električne energije, zemeljskega plina ali toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, lahko vlada dobaviteljem oziroma distributerjem toplote, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo, določi primerno finančno nadomestilo ali drug ukrep z učinkom primernega nadomestila škode.
Namen ukrepa je preprečiti škodo, ki so jo oziroma jo bodo dobavitelji utrpeli zaradi regulacije cen električne energije in zemeljskega plina, za namen ohranitve konkurenčnosti in kondicije gospodarstva. Cilj ukrepa je povrniti dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina dejansko nastalo škodo, ki so je bili oziroma jo bodo deležni zaradi sprejema že omenjenih interventnih ukrepov in regulacije cen na trgu električne energije in zemeljskega plina s subvencioniranjem stroškov za pomoč pri ohranitvi konkurenčnega položaja na trgu.
Družba BORZEN, d. o. o. je skladno z Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije, kot tudi z Uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina, določena za sprejemanje, pregled vlog in izdajo odločb ter izplačilo sredstev dobaviteljem vsak mesec trajanja ukrepa. V letu 2023 je za izplačilo nadomestil dobaviteljem električne energije ocenjena vrednost 216.721.000,00 EUR, medtem ko je za dobavitelje zemeljskega plina vrednost ocenjena v višini 79.700.000,00 EUR.
(Vir: Vlada RS, al)