- Amandmaji k predlogu sprememb nujne novele Zakona o tujcih
Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (nujni postopek). Določeno je 18-mesečno prehodno obdobje za začetek uporabe določb za podaljšanje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine (udeležba v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni oziroma enotnem programu na vstopni ravni ali izpit iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni A1) in izdaje dovoljenja za stalno prebivanje (izpit iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni A2). Nov datum začetka uporabe je 1. november 2024 (namesto 27. aprila 2023). Širi se možnost oprave izpita iz slovenskega jezika na vse izvajalce, ki izvajajo javnoveljavni program izobraževanja Slovenščina kot drugi tuj jezik. Prednostna obravnava prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje se razširja tudi na prošnje, vložene za zaposlitev pri delodajalcih s področja javnega sektorja, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja.
- Pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize v višini skoraj 400 milijonov evrov
Vlada je v Načrt razvojnih programov za obdobje 2023–2026 uvrstila 162 projektov za 1938 upravičencev v skupni višini 381,1 milijona evra dodeljenih na podlagi Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize.
Iz naslova zakona bodo gospodarstvu za blaženje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare dodeljena sredstva v skupni višini skoraj 400 milijonov. S tem je vlada podprla 1965 upravičencev.
- Podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov
Vlada je izdala Uredbo o izvajanju podukrepa podpora za preprečevanje škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020. Podpora bo namenjena gradnji, rekonstrukciji ali protipožarnemu vzdrževanju protipožarnih presek, stez in zidov, prostorov za izvenletališko pristajanje helikopterjev ter namenske ureditve vodnih virov oziroma mesta za oskrbo helikopterjev, gasilskih vozil in gasilcev z vodo za gašenje.
- Vlada izdala dopolnjeno uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja. Uredba v prvem odstavku 13. člena nalaga določenim gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam uporabo alarmnega znaka za preplah oziroma neposredno nevarnost ob nevarnosti nastanka nesreče, v kateri je prišlo do večje nesreče, ki ogrozi zaposlene ali okoliško prebivalstvo.
Poleg tega se s tem predlogom spremembe uredbe uresničuje obveznost iz prvega odstavka 42. člena prehodnih določb zadnje novele Zakona o gasilstvu (ZGas-D) v povezavi s spremenjenim sedmim odstavkom 36. člena Zakona o gasilstvu (ZGas), s katerim se za alarmiranje določi gasilski znak za aktiviranje operativnih enot.
- Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2023-2027
Vlada je sprejela Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO) 2023-2027. NPZO je pripravljen s ciljem zmanjševanja škodljivih posledic poplav za zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije. Načrt vsebuje cilje in ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti glede na identificirana območja pomembnega vpliva poplav.
- Vlada potrdila končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2022
Vlada Republike Slovenije je potrdila končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2022, ki je v 211 občinah povzročila škodo za 148.474.650,18 evra. Za datum nastanka kmetijske suše se šteje 31. maj 2022. Ocenjena neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2022 (3.761.992,59 evra), tako da je dosežen limit za državno pomoč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
- Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo
Veljavni Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z je bil sprejet 13. septembra 2022, in sicer zaradi potrebnega obvladovanja kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto. Zakon določa nujne ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema, ukrepe za zmanjševanje uvozne odvisnosti, ukrepe za zanesljivo oskrbo z energijo in ukrepe za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov.
Novelacija zakona zaradi pravnih nejasnosti in praktičnih izzivov implementacije ne predvideva več obveznosti vzpostavljanja skupnostne samooskrbe za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo.
V zakonu se poleg tega zaradi velikih obremenitev Borzena z vlogami, ki izhajajo iz drugih interventnih ukrepov, podaljšuje rok za vlogo za povračilo prispevka za plin v primeru, da je uporabnik minulo zimo trajno znižal odjem. Rok za povračilo se podaljšuje do 30. septembra 2023.
- Novela Zakona o javnih financah
Vlada je predlog novele Zakona o javnih financah sprejela 23. marca 2023 in ga dan kasneje posredovala v obravnavo Državnemu zboru. Ta je po pregledu zakona ugotovil, da bo prišlo do časovnega zamika pri obravnavi načrtovanega predloga rebalansa proračuna in predloga novele Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, saj bomo te dokumente Državnemu zboru predložili kasneje kot novelo Zakona o javnih financah. Ker je predvsem zaradi reorganizacije vlade nujno, da rebalans državnega proračuna stopi v veljavo čim prej, je vlada predlog novele Zakona o javnih financah nadomestila z novim predlogom, ki ne vsebuje več vsebin, ki bi se na kakršen koli način dotikale vsebin v načrtovani noveli Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024. Časovnega zamika pri njeni obravnavi tako ne bo.