Osnutek Nacionalnega reformnega programa 2019 – 2020
Vlada se je seznanila z osnutkom Nacionalnega reformnega programa 2019 – 2020. Končni dokument mora Slovenija Evropski komisiji posredovati do 15. aprila. Osnovni cilj prihodnje ekonomske politike države ostaja spodbujanje konkurenčnosti in produktivnosti gospodarstva. V ta namen je potrebno spodbujati strukturne dejavnike, ki so ključni za rast produktivnosti na kratek in dolgi rok. S predlaganimi (in ne dokončno oblikovanimi) davčnimi spremembami, ki temeljijo na prestrukturiranju davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala, se želi spodbujati večjo konkurenčnost v smislu manjše davčne obremenitve zaposlenih kar pozitivno vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Predlogi strukturnih sprememb na trgu dela in pokojninskega sistema naslavljajo vprašanja povečanja delovne aktivnosti, demografije, vzdržnosti pokojninskega sistema in primernosti pokojnin.
Osnovni cilj fiskalne politike ostaja zniževanje dolga ter zagotovitev doseganja srednjeročnega cilja v obdobju 2020- 2022, ob spoštovanju domačega fiskalnega pravila.
Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ter jo objavi v Uradnem listu RS. Gre za usklajevanje določbe iz Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede z Zakonom o spremembi in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-V), ki določa, da se podzakonski predpisi in drugi splošni akti, ki urejajo napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred, v naziv oziroma v višji naziv, uskladijo z določbo zakona, v treh mesecih od uveljavitve zakona, ki je bil uveljavljen s 1. januarjem 2019. ZSPJS-V je določil zamik pravice do izplačila plače iz naslova napredovanj v plačne razrede in nazive, in sicer za vse javne uslužbence in funkcionarje tako, da pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobljenim nazivom oziroma višjim nazivom, pridobijo s 1. decembrom v letu, ko izpolnijo pogoje za napredovanje.
Postopek in pogoji za napredovanje v višji plačni razred se s predlogom Uredbe o spremembi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ne spreminjajo.
Predlog Zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti
Vlada je sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev. V predlogu Zakona o spremembi Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZdej) se predlaga črtanje sedmega odstavka 53.c člena, ki daje možnost javnim zdravstvenim zavodom, da opravljanje zdravstvenih storitev pogodbeno prenesejo na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti.
Vlada z namenom preprečitve pravne praznine in zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenega varstva predlaga, da se javnim zdravstvenim zavodom kljub vsemu omogoča sklepanje pogodb o sodelovanju vsaj z drugimi javnimi zdravstvenimi zavodi ali koncesionarji. Meni pa, da se tovrstne pogodbe sklepa le izjemoma, v kolikor ni mogoče skleniti nobene iz med pogodb civilnega prava, ki jih že določa Zakon o zdravstveni dejavnosti.
Nacionalna kontaktna točka v Evropski migracijski mreži
Vlada se je seznanila s poročilom o delu Nacionalne kontaktne točke Republike Slovenije v Evropski migracijski mreži za leto 2017 in 2018. Evropska migracijska mreža deluje od leta 2008 z namenom zagotavljanja najnovejših, zanesljivih in primerljivih informacij s področja migracij in azila, ki se večinoma nanašajo na urejanje področja državljanov tretjih držav v in zunaj EU. Mrežo sestavljajo Evropska komisija, predstavniki držav članic in Norveška kot opazovalka v obliki nacionalnih kontaktnih točk.
V skladu z novim delovnim programom Evropske migracijske mreže 2019–2020 in zmogljivostmi države bo nacionalna kontaktna točka nadaljevala z rednimi aktivnostmi, kot so na primer izdelava in objava študij skupaj z izbranim zunanjim izvajalcem, udeležbo na zasedanjih mreže, ažuriranje spletne strani www.emm.si in prizadevanje za večjo prepoznavnost mreže na državni ravni.
Izhodišča za pogajanja glede drugačne ureditve povračil stroškov prevoza na delo in z dela
Vlada je določila Izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja glede drugačne ureditve povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter se seznanila s predlogom Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. Sedanja ureditev dopušča, da imata lahko dva javna uslužbenca, ki sta enako oddaljena od kraja opravljanja dela, povrnjeno različno višino stroškov prevoza, čeprav za določitev te višine ni pomembno, kakšni so dejansko nastali stroški prevoza na delo in z dela.
Cilj predlagane drugačne ureditve tega področja ni zmanjšanje mase sredstev za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, ampak odprava neenakega položaja javnih uslužbencev in poenostavitev obračunavanja teh stroškov. Poenostavitev, ki bi za pravilno določitev višine tega povračila zahtevala zgolj ugotovitev razdalje med bivališčem in delovnim mestom bi gotovo pomenila tudi nižje stroške zaradi boljše izrabe delovnega časa. Čas, ki ga zaposleni sedaj porabijo za ugotavljanje pravilne višine teh stroškov bi se namreč bistveno zmanjšal.
Evropska kohezijska politika 2014 – 2020
Vlada se je seznanila z mnenjem Urada za nadzor proračuna o izpolnjevanju zagotovil akreditacije sistema za operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. Ker sistem po revizijski oceni urada deluje le delno in so potrebne izboljšave, je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pripravila akcijski načrt, kako bo do 30. junija 2019 odpravila te pomanjkljivosti. Urad za nadzor proračuna bo lahko nato ponovno opravil revizijo delovanja sistema e-MA. Uspešna odprava pomanjkljivosti v sistemu e-MA pa bo prispevala k temu, da bo črpanje sredstev evropske kohezijske politike lahko potekalo čim bolj v skladu s terminskim načrtom.
(Vir: Vlada RS, ab)