Akcijski načrt za izvajanje Programa za otroke 2020-2025
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Programa za otroke 2020-2025, za obdobje 2020-2022.
Vlada je 5. novembra 2020 potrdila nov Program za otroke 2020-2025 (Program), ki je samostojen strateški dokument, katerega namen in cilj je bil določiti temeljne cilje in ukrepe na področju otrokovih pravic ter blaginje in kakovosti življenja otrok v obdobju 2020–2025. S tem dokumentom si država prizadeva dvigniti stopnjo blaginje otrok, zagotoviti vsem otrokom enake možnosti in pravice, okrepiti zaščito in varstvo ter izboljšati možnosti vključevanja in sodelovanja otrok.
Spremljajoči Akcijski načrt za izvajanje Programa za otroke 2020-2025, s pregledom izvajanja za obdobje 2020-2022 (Akcijski načrt) je razdeljen na štiri vsebinske sklope, ki so hkrati tudi prednostna področja Programa. V prvem presečnem prednostnem področju »enake možnosti za vse otroke« so bile obravnavane oz. izpostavljene vse ključne prioritete: enake možnosti za vse otroke, sodelovanje vseh otrok, življenje brez nasilja in varnost otrok v digitalnem okolju ter do otrok prijazni postopki.
Medresorska delovna skupina (MDS) je pripravila prvo poročilo za obdobje od leta 2020 do leta 2022. V poročilu so naslovljeni sprejeti zakoni, pravilniki in drugi podzakonski akti ali njihove spremembe; ukrepi, sklepi, državni programi in drugi strateški dokumenti, ki so bili sprejeti v obdobju poročanja. Prav tako so naslovljeni zakoni, pravilniki in drugi podzakonski akti ali njihove spremembe, ki so še v pripravi ali v postopku potrjevanja na Vladi. Opredeljeni pa so tudi različni programi in projekti, ki se nanašajo na družinsko problematiko, oziroma aktivnosti, ki so se izvajale v sklopu npr. javnih razpisov, pozivov in naročil ter izvedene raziskave, študije, preizkusni programi ali raziskovalni projekti, dogodki, konference, kongresi, srečanja, razstave, seminarji, delavnice, publikacije ali drugi dogodki, ki so jih resorji izvedli v obdobju poročanja ali pa so še v teku. Skupna vrednost realiziranih sredstev je 1.421.367.210 evrov, od tega v letu 2020 424.830.889 evrov, v letu 2021 478.664.271 evrov in v letu 2022 517.872.050 evrov.
MDS bo začela s pripravo drugega Akcijskega načrta za obdobje 2023-2025, pri katerem bo upoštevala ugotovitve in priporočila evalvacije izvajanja Programa, ki jo je izvedel Inštitut RS za socialno varstvo in jih bo implementirala v omenjeni novi akcijski načrt.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Vlada ustanovila delovno skupino za pripravo Strategije za vključevanje tujcev
Vlada je sprejela Sklep o ustanovitvi Delovne skupine vlade za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju vključevanja tujcev.
Naloga delovne skupine je pripraviti strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Delovna skupina mora, kot izhaja iz novele Zakona o tujcih, strategijo pripraviti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve zakona, to je do 27. oktobra 2023.
Delovno skupino, katere naloga je koordinativna in posvetovalna, bo vodila državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, za njeno namestnico je imenovana direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj. Resorji vsak na svojem področju ali v medsebojnem sodelovanju pripravijo cilje, usmeritve in predloge ukrepov, potrebnih za zagotovitev ustreznega zakonodajnega okvirja ter programov vključevanja, prilagojenih potrebam ciljne publike, ki bodo v zadostnem obsegu prispevali k ustvarjanju okolja, ki bo omogočalo učinkovito vključevanje tujcev, ki niso državljani EU, v slovensko družbo.
Skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh
Vlada je sprejela sklep, da Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in institucijami nemudoma pristopi k aktivnostim za čimprejšnjo ustanovitev Skupine za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh.
Dne 19. 7. 2021 je bilo Ministrstvo z okolje in prostor pisno seznanjeno z odstopom Skupine za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina), ki je delovala v okviru Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Med razlogi za odstop so člani intervencijske skupine navedli pravno neurejenost področja dela ter kratenje pravic iz delovnopravne zakonodaje. Intervencijska skupina je delovala v okviru ZGS, saj so bili vsi njeni člani zaposleni na ZGS, in je bila s sklepom ministra, pristojnega za okolje in prostor, nazadnje imenovana leta 2014. Sicer je intervencijska skupina delovala že od leta 2000, ko jo je ustanovilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Intervencijska skupina je pri svojem delu v okviru zakonskih in strokovnih pooblastil v primeru konkretne intervencije, odvisno od okoliščin, uporabljala kot metode neposrednega reševanja težav z medvedi: svetovanje prizadetim zaradi velikih zveri, plašenje medvedov s tehničnimi sredstvi in gumijastimi izstrelki, zasledovanje ranjene živali s psom krvosledcem, odlov žive živali in uspavanje s puško za imobilizacijo ter prevoz na novo lokacijo, usmrtitev konfliktnega medveda s strelnim orožjem ter druge oblike reševanja konkretnih primerov.
V primeru klicev na 112 in 113 ob pojavu velike zveri, ki neposredno ogroža življenje ljudi in premoženje, so trenutno klici, ki so bili v preteklosti preusmerjeni na člane intervencijske skupine, začasno preusmerjeni na Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ne glede na odstop intervencijske skupine se izvajanje nalog za sobivanje z velikimi zvermi zagotavlja še naprej v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, Upravo RS za zaščito in reševanje, Policijo in Ministrstvom za naravne vire in prostor.
Ker zadnji dogodki kažejo na to, da je delovanje intervencijske skupine potrebno za uspešno upravljanje z velikimi zvermi, vlada sprejema sklep, da se ponovno pristopi k njeni aktivaciji.
Vir: Vlada RS, NJ