Uredba o dejanskih rabah zemljišč
Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o dejanskih rabah zemljišč. Pravna podlaga za sprejem uredbe je spremenjen Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN- B), kjer je rok o vodenju podatkov o dejanski rabi zemljišč s 1. junija 2019 podaljšan na 1. april 2020. Zaradi uskladitve s tem datumom je tudi v tej uredbi podaljšan rok za vodenje podatkov o dejanskih rabah zemljišč, in sicer do 1. aprila 2020. S 1. aprilom 2020 bodo vrednosti nepremičnin določene na novo, lastniki bodo obvestilo o tem prejeli po pošti. Takrat bodo lahko tudi začeli postopke za uveljavljenje posebnih okoliščin za posamezno nepremičnino.
Zakon o evidentiranju nepremičnin določa, da vlada predpiše vrste dejanskih rab zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru, vrste podrobnejših dejanskih rab zemljišč in njihove šifre, ter razvrstitev podrobnejših rab zemljišč v dejanske rabe zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru. Vlada predpiše tudi podatke, ki se prevzemajo iz matičnih evidenc dejanske rabe zemljišč in pogoje za prevzem teh podatkov v zemljiški kataster ter način usklajevanja poligonov različnih dejanskih rab zemljišč. Zakon določa osnovne vrste dejanskih rabe zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, neplodna zemljišča in pozidana zemljišča. Podatki o dejanskih rabah zemljišč se prevzemajo iz posameznih evidenc podrobnejših dejanskih rab, ki se vodijo na podlagi zakonov (t.i. »matične evidence dejanske rabe zemljšč«). Geodetska uprava RS evidentira dejansko rabo zemljišč v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč, z grafičnim presekom pa izračuna delež dejanskih rab zemljišč na parcelo.
Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije
Vlada je sprejela sklep, s katerim Zavodu digitalno inovacijsko stičišče dovoli uporabo besede »Slovenija«, ki se glasi »Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije«, v tujem jeziku »Digital innovation hub Slovenia«.
Zavod je bil ustanovljen za opravljanje dejavnosti nacionalne enotne povezovalne točke za digitalno poslovanje in inoviranje, digitalne transformacije gospodarstva in družbe ter za izmenjevanje dobrih praks s področja digitalizacije v sodelovanju z nacionalno in evropsko Digitalno koalicijo.
Ustanovitelj zavoda je Gospodarska zbornica Slovenije, zavod pa bo deloval kot neprofitna organizacija. Njene namen bo pospeševanje interesov in koristi gospodarstva s področja digitalizacije, ter izboljševanje in povečevanje rezultatov te dejavnosti. GZS si je zadala cilje in naloge, s katerimi želijo postati enotna povezovalna točka za digitalno inoviranje, prav tako želijo povezovati različne deležnike in soustvarjati okolje za dvig dodane vrednosti in BDP, oblikovati stimulativno okolje za razvoj mladih talentov na tem področju, se vključevati v mednarodne mreže in združenja in tako znanje iz tujine posredovati članom ter širše itd.
Zavod bo deloval na nacionalni ravni in predstavljal slovensko točko za digitalno poslovanje in inoviranje na mednarodnem nivoju. Podobna digitalna stičišča so tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kjer je tudi iz imen subjektov razvidno, da gre za nacionalna digitalna inovacijska stičišča, kot npr.: De.Digital (Nemčija), Italian Digital Innovation Hub (Italija), Cyprus Digital Innovation Hub (Ciper) ali HPC4Poland (Poljska).
Teritorialni dialog z mesti v obdobju 2014–2018
Vlada se je seznanila s Poročilom Ministrstva za okolje in prostor (MOP) o teritorialnem dialogu z mesti v obdobju 2014–2018. Z namenom spodbujanja in usmerjanja trajnostnega urbanega razvoja MOP izvaja aktivnosti za neposredni dialog s slovenskimi mesti, t. i. teritorialni dialog z mesti. Urbani razvoj je usmerjanje in načrtovanje razvoja v mestih, drugih urbanih naseljih in širših mestnih območjih. Namen dialoga je spodbuditi izvajanje celovitih in povezanih ukrepov v mestih za obvladovanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov mest ter podporo mreženju za lažjo izvedbo zastavljenih ciljev pri razvoju mest.
Aktivnosti so bile namenjene spodbujanju trajnostnega urbanega razvoja, prednostno izvajanju celovitih in povezanih ukrepov v mestih za obvladovanje gospodarskih, okoljskih, podnebnih, demografskih in socialnih izzivov mest ter podporo mreženju za lažjo izvedbo zastavljenih ciljev pri razvoju mest. Poročilo podaja izhodišča urbanega razvoja in teritorialnega dialoga z mesti, pregled aktivnosti s poudarkom na Urbanem forumu ter priporočila za nadaljnje vodenje teritorialnega dialoga z mesti.
Teritorialni dialog z mesti v letih 2014–2018 ima pozitivne učinke. Med drugim je pripomogel k uspešni pripravi trajnostnih urbanih strategij in črpanju evropskih kohezijskih sredstev, namenjenih izključno mestom. Z njegovo pomočjo se pripravljajo uspešni projekti urbanega razvoja ter se krepita vloga slovenskih mest pri razvoju države in sodelovanje mest in državnih resorjev pri oblikovanju evropske politike urbanega razvoja na podlagi Urbane agende EU. Prav tako je to tudi instrument boljšega sodelovanja med deležniki urbanega razvoja v Sloveniji.
Izvajanje nacionalne varčevalne sheme za leto 2018
Vlada je sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS) za leto 2018 Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.
Na dan 31. 12. 2018 je bilo v NSVS vključenih 109 aktivnih varčevalnih pogodb v skupnem obsegu 228 lotov. Število varčevalcev, ki so do 31. 12. 2018 uspešno zaključili varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (prejeli premije za vsa leta varčevanja in pridobili pravico do posojila), je 82.248 v skupnem obsegu 161.419 lotov. Med njimi je 75.214 pet letnih pogodb v skupnem obsegu 147.953 lotov in 7.034 več-letnih pogodb v skupnem obsegu 13.466 lotov.
Sklad je 77 upravičenim varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi v letu 2018 izplačal 5.222,92 EUR.
Poročilo o napredku pri izvajanju priporočil skupine držav proti korupciji – GRECO
Vlada sprejme odziv – poročilo o napredku pri izvajanju priporočil skupine držav proti korupciji – GRECO iz Poročila o Republiki Sloveniji in njenem izpolnjevanju priporočil v petem krogu ocenjevanja, ki se nanaša na spodbujanje integritete in preprečevanje korupcije v zvezi s funkcionarji izvršilne veje oblasti ter organi preiskave, s poudarkom na varovanju meje, št. GrecoEval5Rep(2017)2-P2 z dne 31. 10. 2017 in ga posreduje Komisiji za preprečevanje korupcije, v morebitno dopolnitev odziva tudi glede Priporočila viii. ter celoten odziv nato posreduje skupini GRECO.
Skupina držav proti korupciji – GRECO pri Svetu Evrope je dne 31. 10. 2017 sprejela Poročilo o Republiki Sloveniji v okviru petega kroga ocenjevanja (Poročilo), ki vsebuje oceno ukrepov slovenskih oblasti glede spodbujanja integritete in preprečevanja korupcije v zvezi s funkcionarji izvršilne veje oblasti ter organi preiskave, s poudarkom na varovanju meje. Gradivo vsebuje poročilo o napredku pri izvajanju priporočil na podlagi informacij resorno pristojnih ministrstev v zvezi z izpolnjevanjem priporočil iz pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Odziv vlade k Poročilu Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nato posreduje GRECO, pred tem pa bo skladu s tem sklepom KPK v okviru odziva, ki se nanaša na njeno delovno področje, pripravila tudi odziv na Priporočilo viii, ki se nanaša na vsebinsko preverjanje prijavljenega premoženja s strani funkcionarjev.
Priporočila GRECO-a so bila, kot izhaja iz tega gradiva, v veliki meri izpolnjena oziroma so v odzivu navedeni tudi ukrepi, ki so že načrtovani.
Vlada odgovorila Državnemu svetu glede skrajševanja čakalnih vrst
Vlada je sprejela odgovor na Sklepe in priporočila Državnega sveta Republike Slovenije k problematiki skrajševanja čakalnih dob z vidika financiranja zdravstvenega varstva ter ga posreduje Državnemu svetu.
Posebni vladni projekt za skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave (PVP) je bil sprejet na podlagi sporazuma o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti med Vlado RS in sindikatom FIDES 4. 3. 2017.
Vlada je v ta namen zagotovila finančna sredstva, ki so se v omejenem obsegu izplačala v obliki delovne uspešnosti. Projekt je bil pripravljen pod časovnim pritiskom, predvsem zaradi realizacije stavkovnih zahtev in v postopku priprave ni bil preverjen na terenu. Ministrstvo za zdravje je v proračunu za leto 2019 zagotovilo 10 milijonov eurov, vendar namen porabe teh sredstev v letu 2019 še ni dokončen. Vlada Republike Slovenije bo proučila možnosti nadaljevanja podobnega projekta v prihodnje (predvsem za obdobje 2020–2021), pri čemer bo upoštevala naslednje: razpoložljiva finančna sredstva, določitev novih ustreznih kriterijev, podprtih s podatki v veljavnih informacijskih sistemih glede na zastavljene cilje projekta, tudi s stališča enake obravnave vseh vključenih v izvajanje zdravstvenih storitev, postavitev kazalnikov za merjenje uspešnosti projekta, vzpostavitev informacijske podpore za zbiranje in obdelavo podatkov, vzpostavitev sistema za spremljanja dodatnih podatkov (npr. dejansko izvedene ordinacijske ure), zagotovitev zadostnega časa za izvajalce za seznanitev s projektom in kriteriji, zagotavljanje kakovosti vhodnih podatkov in pilotno preverbo projekta v praksi.
(Vir: Vlada RS, bh)