Sprememba Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku
Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku.
Uredba o spremembah Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku spreminja pravila, ki urejajo pristop in opravljanje strokovnega izpita iz upravnega postopka. Tako se med drugim vzpostavlja elektronska prijava, skrajšuje se rok za predložitev pisnih nalog članom izpitne komisije in določa obveznost njihovega razlikovanja. Dalje se natančneje opredelijo posledice neuspešno opravljenega pisnega dela izpita, spreminja se poslovanje izvajalca z dokumenti v zvezi z izpitom, opušča se tudi omejitev, da neuspešen kandidat znova opravlja izpit po enem mesecu od predhodnega preizkusa. V ugovornem postopku se spreminja ureditev, da kandidat znova opravlja pisni in ustni del izpita, natančneje pa se določajo obveznosti članov izpitne komisije ter spreminja način določanja cene izpita, plačila članov izpitne komisije in povračila prevoznih stroškov.
Poleg navedenega se v manjši meri spreminjajo pogoji za imenovanje oseb za člane izpitnih komisij. S splošnejšimi pogoji se na eni strani omogoča večjo možnost izbire članov komisije, po drugi strani pa se obstoječe pogoje zaostri tako, da mora imeti član najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega zadnjih pet let pri odločanju v upravnih zadevah ali pri opravljanju drugih zahtevnih nalog na področju upravnega procesnega prava.
Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2019
Vlada je izdala Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2019.
Odlok je podlaga za izvedbo finančne pomoči vlagateljem čebelarjem, ki so zaradi slabih vremenskih razmer utrpeli izpad čebeljih pridelkov in se soočajo z izgubo dohodka.
Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev v obliki podpore na čebeljo družino. Finančna pomoč za upravičenca, ki ima prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin znaša do največ 3,50 evra na čebeljo družino. Finančna pomoč za upravičenca, ki uveljavlja pomoč za ekološkega čebelarja in ima prijavljenih najmanj 10 čebeljih družin pa znaša do največ 10 evrov na čebeljo družino. Do višjega deleža podpore so upravičeni čebelarji, ki imajo na dan oddaje vloge veljaven certifikat o ekološki pridelavi čebeljih proizvodov v letu 2019.
V letu 2019 bo za izvajanje tega ukrepa namenjenih do 588.103 evrov. Finančna pomoč se dodeli čebelarjem na območju celotne Slovenije, ki izpolnjujejo v odloku predpisane pogoje.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS bo prevzel aktivnejšo vlogo pri nalogah kmetijske zemljiške politike
Vlada se je seznanila z Razvojno strategijo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKGZ) za obdobje 2019–2022. Za SKZG je v strateških državnih usmeritvah za področje kmetijstva določeno, da bo pri nalogah kmetijske zemljiške politike prevzel aktivnejšo vlogo. V ta namen se bo vključeval v trg kmetijskih zemljišč in agrarne operacije z namenom povečevanja ter zaokroževanja kmetijskih gospodarstev, v usposabljanje kmetijskih zemljišč, izvajanje komasacij, ohranjanju rodnostnega potenciala (čiščenje zaraslih površin) in izvajanju drugih strateških ciljev kmetijske politike.
Operativni cilji na podlagi omenjenih strateških usmeritev so varstvo najboljših kmetijskih zemljišč pred trajnim spreminjanjem namembnosti in izboljšanje proizvodnega potenciala zemljišč, izboljšanje posestne in velikostne strukture kmetij, usmerjanje kmetijskih zemljišč prednostno tistim, ki jih bodo sami obdelovali, varovanje kmetijskih zemljišč pred degradacijo, onesnaženjem in nesmotrno rabo, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in varstvo kmetijskih zemljišč pred zasajanjem kmetijskih rastlin za potrebe energetike in proizvodnje biogoriv.
Za realizacijo zastavljenih ciljev iz razvojne strategije je ključno predvsem, da se končajo postopki denacionalizacije in prenosa oziroma razmejitve lastništva zemljišč med državo in občinami.
Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka
Vlada je sprejela Operativni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (OPNOZ). Operativni program je potreben za doseganje nacionalnih zgornjih mej emisij za osnovna onesnaževala zunanjega zraka, ki so določene v novi direktivi o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, ki je prenesena v slovenski pravni red z Uredbo o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. V OPNOZ so vključeni ukrepi v vseh ustreznih sektorjih, vključno s kmetijstvom, energetiko, industrijo, cestnim prometom, ogrevanjem v gospodinjstvih, topili in uporabo necestne mobilne mehanizacije.
Doseganje ciljev leta 2030 je realno dosegljivo za dušikove okside (NOx), žveplov dioksid (SO2) in amoniak (NH3), in sicer ob nadaljnjem izvajanju širokega nabora ukrepov, ki so vključeni v programe za blaženje podnebnih sprememb ter druge sektorske programe. Za doseganje ciljnega zmanjšanja drobnih delcev PM2.5 in nemetanskih ogljikovodikov (NMVOC), pa bodo poleg že obstoječih, potrebni še dodatni ukrepi. Za doseganje ciljnega zmanjšanja NMVOC bo treba analizirati dodatne možnosti zmanjšanja emisij iz rabe topil, pri PM2.5 pa dodatne ukrepe za zmanjšanje emisij iz malih kurišč.
Do septembra 2020 se bo pripravila nova verzija OPNOZ, ki bo usklajena z Nacionalnim podnebno energetskim načrtom (NEPN). Na podlagi analize doseganja ciljev do 2030 bodo določeni dodani ukrepi, ki bodo doprinesli k doseganju ciljnih emisij onesnaževal zraka v letu 2030.
(Vir: Vlada RS, ur)