Vlada potrdila končno oceno škode v kmetijstvu zaradi posledic suše leta 2017
Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše leta 2017 na prizadetih območjih Slovenije. Končna ocena škode znaša 65.295.869,52 evra in presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2017, s čimer je dosežena meja za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Skladno z današnjim sklepom Vlade RS bo MKGP pripravilo program za odpravo posledic škode ter pri tem upoštevalo podatke, ki so jih oškodovanci posredovali Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo dokumentacijo o neposredni oceni škode v kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2017 predala Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode, ki so ga opravile občinske komisije ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v skupni višini 30.802 evra.
Vlada ne podpira dopolnitev Energetskega zakona, ki ga je DZ predložila skupina poslancev
Vlada je na današnji seji sprejela mnenje, da ne podpira Predloga Zakona o dopolnitvah Energetskega zakona, ki ga je Državnemu zboru (DZ) predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom.
Po proučitvi predloga zakona vlada ugotavlja, da predlagan zakon razmeroma lahkotno in brez podrobnosti omogoča neomejeno samooskrbo po načelu neto meritev. Hkrati uvaja možnost skupnosti končnih odjemalcev ne glede na oddaljenost proizvodne naprave od mesta porabe. Po mnenju vlade bi to zelo povečalo potrebo po investicijah v omrežje, predvsem v distribucijsko omrežje, in stroške izravnave, ki jih krije sistemski operater.
Vlada meni, da predlog skupine poslank in poslancev ni niti skladen s pričakovano evropsko ureditvijo niti ni ekonomsko trajnosten. V Sloveniji bo treba omogočiti veliko investicij v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, kar potrjujejo vsi izračuni in projekcije, tudi osnutek Energetskega koncepta Slovenije. Te investicije je treba izvesti čim bolj učinkovito, predlagani zakon pa te učinkovitosti ne omogoča.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018
Vlada je izdala Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (t.i. Uredba IAKS 2018).
Uredba IAKS 2018 se v vsebinskem smislu prilagaja spremembam evropskih oz. slovenskih predpisov ter določa natančnejše postopke za integrirani administrativni in kontrolni sistem in navzkrižno skladnost za: sheme neposrednih plačil, ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje, plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami in ukrep dobrobit živali iz PRP RS za obdobje 2014–2020. Uredba določa zbirno vlogo, način izpolnjevanja, vse obrazce, vloge, zahtevke, priloge, načine in roke za predložitev sprememb ter umik vlog in zahtevkov.
Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb
Vlada je na današnji seji sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb.
Dopolnitve so se pripravile, ker se je med izvajanjem strategije izkazalo, da določena področja, kot so upravljanje kakovosti, oblikovanje finančnih inštrumentov in problematika zmerno razvitega trga energetskega pogodbeništva, potrebujejo podrobnejšo obravnavo in nadgradnjo.
Med drugim se je kot operativni cilj strategije v javnem sektorju do leta 2023 dodala prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja letno (med 15.000 in 25.000 m2), prenova 1,8 milijona m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju do 2023 in izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi ter spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3.
Direktiva o energetski učinkovitosti namreč vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj ničenergijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.
Poročilo o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2017
Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2017.
Z ustanovitvijo Sveta je bila zagotovljena enotna točka za usklajevanje aktivnosti na operativnem nivoju povezanih z vlaganji v informacijsko tehnologijo, standardi, zalednimi sistemi in drugimi razvojno tehnološkimi vprašanji pri katerih je kompatibilnost sistemov ključna za njihovo učinkovito delovanje in racionalno vzdrževanje.
Z vidika transparentnosti delovanja Sveta so informacije dostopne na spletni strani MJU.
Strateški svet se je v letu 2017 sestal na treh sejah, na katerih je med drugimi obravnaval tudi naslednje vsebine:
- Projekt Gospodar,
- Poročilo o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2016
- Uveljavitev direktive eIDAS v novelo ZPP-E,
- Avtomatski informativni izračun,
- Projekt neposredna potrditev operacije (NPO) »Vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne točke (SPOT)«,
Operativna delovna skupina se je v letu 2017 sestala na štirih sejah. Obravnavala je tudi naslednje vsebine:
- Projekt MFERAC,
- Možnost praktične uporabe spletnih servisov na osnovi OGC specifikacij na Geodetski upravi RS,
- Odprti podatki Slovenije (OPSI),
- Prenova sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom,
- GDPR – splošna uredba o varstvu podatkov.
Vlada ne podpira novele zakona o igrah na srečo
Vlada je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu novele Zakona o igrah na srečo, ki ga je v parlamentu vložil poslanec Branko Zorman.
Zorman navaja, da je njegov osnovni cilj spremembe zakona sistemska ureditev in stabilizacija financiranja Fundacije za šport (FŠO), posredno pa tudi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ter uskladitev področja prirejanja športnih stav s pravnim redom EU in sodbami slovenskih sodišč, ob upoštevanju sodobnih trendov in mednarodnih ureditev na področju prirejanja stav.
Vlada mu pojasnjuje, da v vsej postopkih pred slovenskimi sodišči, ni bilo ugotovljeno neskladje slovenske zakonodaje s področja iger na srečo z evropskim pravnim redom. Zorman tudi napačno ocenjuje, da naj bi slovenski rezidenti pri tujih prirediteljih športnih stav vplačali za približno 250 mio EUR. Če bi to držalo, potem bi pomenilo, da ta vplačila presegajo vsa vplačila v klasične igre na srečo v letu 2017 za več kot 54 % (prestavljajo kar 154 % dodatnih vplačil).
Odgovor na vprašanje v zvezi z izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025
Vlada je sprejela besedilo odgovora na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu (NSP) 2015-2025 (ReNSP 15-25).
Vlada v odgovoru navaja, da Ministrstvo za okolje in prostor letno poroča vladi o izvajanju aktivnosti, predvidenih v ReNSP15-25. Trenutno je v vladni obravnavi informacija o izvajanju za leto 2017. ReNSP 15-25 vsebuje Akcijski načrt aktivnosti, ki se izvajajo po predvideni časovnici.
S srednjeročno usmerjenostjo bodo v obdobju petih let izvedeni izbrani projekti za stabilizacijo razmer na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji. V novih okvirih bo zagotovljena enakopravna obravnava prebivalcev pri reševanju stanovanjskega problema. Hkrati bodo ukrepi usmerjeni v urejenost in transparentnost podatkov ter vključevanje zunanjih investitorjev v zagotavljanje stanovanjske oskrbe, kar bo posledično prispevalo k razbremenitvi javnih financ.
Odgovor na poslansko vprašanje o novem zakonu o javnih financah
Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi s sprejemanjem novega zakona o javnih financah. Vlada zagotavlja, da neposrednih negativnih posledic zaradi nesprejetja novega in celovitega zakona za državni proračun in javna sredstva ne bo.
Poslanec Andrej Šircelj je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi s posledicami nesprejetja novega in celovitega zakona o javnih financah.
Vlada pojasnjuje, da se je s predlogom novega zakona o javnih financah poizkušalo urejati večje število vprašanj, ki na novo urejajo finančni položaj različnih uporabnikov javnih sredstev. Navedeni zakon je določal enotne omejitve pri ravnanju z javnimi sredstvi, nove naloge, drugačen proračunski pristop pri porabi sredstev in večji nadzor pri porabi javnih sredstev. Namen ministrstva za finance je bil tudi posodobiti nekatera zastarela pravila in odpraviti zaznane pomanjkljivosti sedanje ureditve.
(Vir: Vlada RS, ur)