Predloga zakonov o postopkih za podeljevanje koncesij in o javno-zasebnem partnerstvu
Vlada je določila besedilo predloga zakona o postopkih za podeljevanje koncesij in besedilo predloga zakona o javno-zasebnem partnerstvu. S predlogom novega zakona o postopkih za podeljevanje koncesij v slovenski pravni red prenašamo evropsko direktivo 2014/23/EU in enotno urejamo postopke za podeljevanje koncesij. Ker so bili ti postopki v veliki meri že urejeni v zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, se ta vsebina iz njega zdaj umika, zakon pa se nadomešča z novim zakonom o javno-zasebnem partnerstvu.
Predlog zakona o postopkih za podeljevanje koncesij določa predvsem pravila glede postopkov podeljevanja koncesij za gradnje in koncesij za storitve, kot so opredeljene v direktivi 2014/23/EU. Predlog poleg tega podrobneje ureja tudi koncesijsko pogodbo, njene spremembe in prenehanje ter pravno varstvo v postopkih podeljevanja koncesij.
V predlogu je tako določeno, da je koncedent lahko zgolj država ali samoupravna lokalna skupnost, kot to že zdaj določa zakon, ki ureja gospodarske javne službe. Predvidena sta dva načina podelitve koncesije – praviloma se jo podeli na podlagi predhodno izvedenega konkurenčnega postopka, izjemoma pa lahko tudi z neposredno sklenitvijo koncesijske pogodbe, če koncesionar izpolnjuje v zakonu predpisane pogoje.
Trajanje koncesije je omejeno, določi pa ga koncedent glede na zahtevane gradnje oz. storitve. Koncesije, daljše od pet let, lahko trajajo tako dolgo, da se ne preseže obdobja, v katerem koncesionar upravičeno pričakuje povrnitev vseh naložb (začetnih in naknadnih) ob upoštevanju primernega dobička.
V predlogu določena pravila, ki se uporabljajo za postopke za podeljevanje koncesij, se nanašajo na sporočanje, vrste, oblike in način objave obvestil, roke, način ugotavljanja sposobnosti gospodarskih subjektov, ki kandidirajo v postopku za izbiro koncesionarja, način izbire koncesionarja, sprejem odločitve ter obveščanje ponudnikov.
Predlog novega zakona o javno-zasebnem partnerstvu, ki bo nadomestil trenutno veljavnega, ureja zgolj javno-zasebna partnerstva na področju infrastrukturnih projektov.
Novela Zakona o lokalni samoupravi
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi.
Glavne spremembe obstoječega Zakona o lokalni samoupravi so naslednje:
- odprava neustavnosti glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja,
- krepitev vloge ožjih delov občin s širitvijo nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov lahko prenesejo občine (S prenosom nalog na ožje dele občin je v večji meri možna vključitev ljudi za reševanje zadev, ki se nanašajo na njihovo neposredno okolje. Pri tem hkrati ožji del občine dobi poudarjeno vlogo kot oblika sodelovanja prebivalcev pri urejanju lokalnih zadev. Ožji deli občin s to rešitvijo tako kot doslej ne morejo izvajati oblastne naloge občine.),
- poenostavitev vzpostavitve zveze občin kot institucionalne oblike medobčinskega sodelovanja, ki je pravna oseba javnega prava, na katero lahko občine prenesejo izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, tudi del regulatornih pristojnosti,
- dajanje podpore zahtevi za razpis referenduma tudi preko e-uprave, ko je določen dajanja podpore na način osebnega podpisovanja,
- ureditev participativnega proračuna kot oblike sodelovanja prebivalcev (spodbuda za participativni proračun, ki je inovativna oblika demokratičnega soupravljanja, ki v postopek odločanja o dodelitvi javnih sredstev vključuje tudi državljane.),
- poenostavitev načina določanja vodje medobčinskega pravobranilstva in uskladitev vsebine ZLS z Zakonom o državnem odvetništvu,
- širitev nadzorne funkcije nadzornega odbora iz pristojnosti za nadzor razpolaganja s premoženjem tudi na upravljanje in najemanje le-tega in s tem uskladitev z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem podjetništvu na novo opredeljuje pomene izrazov socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje ter daje možnost pridobitve statusa socialnega podjetja tudi invalidskih podjetjem in zaposlitvenim centrom kot subjektom socialne ekonomije, s čemer se sledi privzeti praksi Evropske komisije.
Razveljavi se uredba, ki določa dejavnosti socialnega podjetništva in omogoča izvajanje socialnega podjetništva na vseh področjih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ukinja se možnost izplačila dobička ter omejitve plač, na novo pa se uvaja uredba za spremljanje družbenih učinkov.
Novela zakona odpravlja tip A in B socialnih podjetij ter poenostavlja poročanje in ohranjanja statusa socialnih podjetij ter vodenje evidence socialnih podjetij.
Svet za socialno podjetništvo se širi v svet za socialno ekonomijo, hkrati pa se strategija razvoja socialnega podjetništva spreminja v strategijo razvoja socialne ekonomije, ki postaja 10-letna.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZŽ).
V predlogu gre za manjše uskladitve nacionalne zakonodaje z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, s katerimi se želi doseči večja jasnost in transparentnost določb, ki urejajo področje uporabe živali v znanstvene namene.
Predlog dodatno ureja področje skrbi za zapuščene živali. Eden izmed ključnih načinov zmanjševanja števila zapuščenih žival je uveljavljanje odgovornega lastništva hišnih živali. Označevanje hišnih živali je eden izmed osnovnih korakov k odgovornemu lastništvu živali, zato predlog spremembe vpeljuje označevanje mačk z mikročipi in uvaja označevanje pasjih mladičev, ki se skotijo v Republiki Sloveniji, že v leglu. Slednja določba je namenjena tudi omejevanju preprodaje psov in ilegalne trgovine s psi.
Ker se je v zadnjih desetih letih stanje na področju zapuščenih psov izboljšalo, prav tako je v javnem interesu dvig standardov na področju dobrobiti hišnih živali in ker v zadnji treh letih zavetišča niso poročala o težavah zaradi prenaseljenosti, se spreminja določba glede usmrtitve zdravih živali v zavetiščih. Veljavna ureditev namreč dopušča usmrtitev zdrave zapuščene živali po preteku 30 dni od namestitve v zavetišče, če živali ni bilo mogoče oddati novemu lastniku, predlog pa določa, da usmrtitev zdravih živali ni več mogoča in prav tako natančneje določa nosilce stroškov za oskrbo zapuščenih živali.
S predlogom se natančneje ureja področje postopkov v zvezi z nevarnimi psi. Predlog jasneje določa, da se za psa, ki je nevaren, izda odločba v upravnem postopku.
Resolucija o družinski politiki 2018-2028 »Vsem družinam prijazna družba«
Resolucija o družinski politiki je strateški dokument, ki za obdobje od 2018 do 2028 določa cilje ter ukrepe na področju družinske politike.
V resoluciji je opredeljeno širše področje družinske politike in usmeritev razvoja družinske politike. Družinska politika je v okviru predloga resolucije prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike. Je pa še vedno neločljivo povezana z drugimi politikami.
Namen predloga resolucije je predstaviti stanje na širšem področju družinske politike, opredeliti temeljne cilje in ukrepe na področju družinske politike v obdobju od 2018 do 2028 ter določiti kazalnike za njihovo spremljanje. Cilj družinske politike v Sloveniji je predvsem skrb za kakovost življenja družin (še posebej kakovost življenja otrok) ter njihovo varstvo in zaščito. Ob tem je za demografsko politiko pomembno tudi število rojstev v državi, zato družinska politika hkrati zasleduje tudi cilj vzpostavitve spodbudnega okolja za odločanje za otroke. Za dosego tega cilja je pomembna ugodna širša družbena situacija (ugodne razmere na trgu dela, široka dostopnost stanovanj ipd.), ki pri ljudeh sproža občutek varnosti in stabilnosti ter družinam prijazna družinska politika, ki promovira ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Raziskave ter primeri iz tujine kažejo, da so ti ukrepi praktično edini, kjer je zaznati blag pozitiven vpliv na odločanje za otroke, zato resolucija temu področju namenja posebno pozornost.
Predlog resolucije opredeljuje naslednje temeljne cilje:
- izboljšati kakovosti družinskega življenje s poudarkom na visoki ravni kakovosti življenja otrok,
- zagotavljanje varstva in zaščite družin ter posameznih družinskih članov, posebej otrok,
- ustvarjanje pogojev, ki bodo spodbudno vplivali na odločanje za družino.
Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin
Vlada je izdala uredbo o metodologiji za določitev razvitosti občin. Na podlagi te uredbe bodo koeficienti razvitosti občin določeni za leti 2018 in 2019.
Zakon o financiranju občin določa, da mora ministrstvo za finance kot merilo za sofinanciranje investicij občin določiti koeficient razvitost občin. To naredi na podlagi metodologije, ki jo z sprejeto uredbo določi vlada.
Razvitost posamezne občine se izračuna ob upoštevanju kazalnikov, ki jih določa zakon o financiranju občin, uredba pa določa, iz katerega leta se upoštevajo kazalniki, način standardizacije kazalnikov in način izračuna koeficienta razvitosti občine.
Koeficient povprečne razvitosti občin v državi je 1,00. Na podlagi te uredbe bodo koeficienti razvitosti občin določeni za leti 2018 in 2019. Za novo občino, za katero podatki o kazalnikih ne obstajajo je določeno, da se koeficient razvitosti določi v višini, kot je določen za prejšnjo občino, iz katere je nova občina nastala.
Uredba o določitvi centrov za socialno delo
Vlada je sprejela Uredbo o določitvi centrov za socialno delo, njihovega sedeža in teritorialne pristojnosti ter določitvi enot centrov za socialne delo in njihovega območnega delovanja, ki je nastala na podlagi Zakona o socialnem varstvu (ZSV-H) in je del projekta Reorganizacije centrov za socialno delo.
Na podlagi ZSV-H bo izpeljano organizacijsko prestrukturiranje centrov za socialno delo kot del reorganizacije centrov za socialno delo. Sama reorganizacija centrov za socialno delo vključuje tri med seboj povezane projekte:
- spremembo oziroma poenostavitev postopkov uveljavljanja pravic iz javnih sredstev z uvedbo informativnega izračuna,
- uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu in
- novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo.
Namesto sedanjih 62 centrov za socialno delo se predvideva ustanovitev 16 centrov za socialno delo, ki bodo pokrivali večji teritorij. Spojitev več centrov za socialno delo v večji center za socialno delo, ki bo krajevno pristojen na območju vseh spojenih centrov za socialno delo, bo omogočila kadrovsko raznolikost in različne strokovne profile. Novoustanovljeni centri za socialno delo se bodo v pravnem prometu šteli kot univerzalni pravni nasledniki spojenih centrov za socialno delo, zato bodo z dnem vpisa spojitve centrov za socialno delo v sodni register prevzeli delo od centrov za socialno delo, ki se bodo spojili, vse javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti.
Centri za socialno delo bodo poleg delovanja na sedežu lahko poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer na enotah. Enote bodo poslovale v krajih, kjer imajo sedež zdajšnji centri za socialno delo, tako da bo vzpostavljenih 62 enot centrov za socialno delo.
Pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26 plačnim razredom
Vlada se je seznanila z Informacijo o pogajanjih z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij pri vrednotenju delovnih mest in nazivov nad 26. plačnim razredom in predlogom Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor.
Vlada nalaga ministrstvu za javno upravo, da v primeru, da bodo v skladu z 42. členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) izpolnjeni pogoji za uveljavitev Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor, predloži vladi v obravnavo predloge drugih aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti, upoštevaje sklep vlade iz 30. 11. 2017.
Na seji pogajalske komisije, 18.12.2017, je bilo ugotovljeno, da tudi v novem krogu pogajanj o odpravi anomalij nad 26. plačnim razredom pri štirih (od skupno 11-tih) aneksih k kolektivnim pogodbah dejavnosti ni bilo dosežene vsebinske uskladitve oziroma parafiranja teh aneksov. Prav tako ni prišlo do parafiranja Aneksa št. 12 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS), s katerimi naj bi odpravili anomalije pri vrednotenju orientacijskih delovnih mest. Vsebinsko usklajenih oziroma že parafiranih je torej sedem aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti, in sicer gre za dejavnost kmetijstva, gozdarstva, okolja in prostora, kulture, vzgoje in izobraževanja, obvezne socialne varnosti ter za protokolarne storitve Brdo. Do uskladitve ni prišlo pri kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, zdravstvu in socialnem varstvu, zdravstveni negi ter znanosti in raziskovanju.
Finančni učinek Predloga Aneksa št. 12 h KPJS znaša 2 mio € in je skladen z učinkom, s katerim se je vlada že seznanila (30. 11. 2017).
Zaradi jasnega namena vlade, da se anomalije odpravijo tudi pri drugih in ne le pri orientacijskih delovnih mestih, vlada nalaga ministrstvu za javno upravo, da v primeru uveljavitve Aneksa št. 12 h KPJS naknadno predloži vladi v obravnavo tudi druge predloge aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti z namenom, da vlada pooblasti pristojne ministre za podpis teh aneksov.
Poročilo o popravljalnih ukrepih glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015
Vlada je sprejela Poročilo o popravljalnih ukrepih Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 in ga pošilja Računskemu sodišču Republike Slovenije.
Računsko sodišče RS je 13. 6. 2017 izdalo Revizijsko poročilo o financiranju primerne porabe občin v letih 2014 in 2015, v katerem je revidiralo učinkovitost poslovanja Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo, ki je pristojno za lokalno samoupravo, v delu, ki se nanaša na financiranje primerne porabe občin v letih 2014 in 2015.
Ministrstvo za javno upravo je v odzivnem poročilu 24. 8. 2017 poudarilo, da je sledilo revizijskim ugotovitvam Računskega sodišča v delu, ki se nanaša na pripravo sprememb predpisov, s katerimi bo jasno določeno, katere so tiste naloge občin, katerih stroški se upoštevajo pri ugotovitvi primerne porabe občin.
Nabor teh nalog določajo trije predpisi, ki so si v neposrednem hierarhičnem razmerju, Zakon o financiranju občin (ZUUJFO; ZFO-1), Uredba o metodologiji za izračun povprečnine za financiranje občinskih nalog in Pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin.
S Poročilom o popravljalnih ukrepih Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za finance v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije glede financiranja primerne porabe občin v letih 2014 in 2015 se revidirani organi odzivajo na zahtevo Računskega sodišča po poročanju o izvedenih popravljalnih ukrepih.
Sprememba Slovenske strategije pametne specializacije (S4)
Vlada je sprejela spremembo Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki določa, da je tudi področje uporabe S4 trajnostni turizem upravičeno do sofinanciranja raziskav, razvoja in inovacij iz naslova kohezijskih sredstev.
S4 predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc, ter na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. Poleg sodelovanja med gospodarstvom, raziskovalno sfero in državo preko Strateško razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) opredeljuje razvojne prioritete, to je 3 prednostne stebre in 9 področij uporabe, med katerimi je tudi trajnostni turizem.
Vlada trajnostni turizem prepoznava kot strateško pomembnega, zato je vztrajala pri njegovi vključitvi v S4. Na tej osnovi je poleg vzpostavitve npr. Kompetenčnega centra za razvoj kadrov prišlo tudi do vzpostavitve SRIP Trajnostni turizem (SRIPT), ki povezuje 11 institucij znanja in 35 dinamičnih podjetij. V tem okviru se turistični deležniki povezujejo tudi na področjih, ki neposredno zadevajo raziskave, razvoj in inovacije. Pripravljajo tudi skupne projekte na primer na področju digitalizacije v turizmu ali energetske učinkovitosti turističnih objektov. SRIPT je dinamično partnerstvo, ki aktivno deluje tudi v mednarodnem merilu. Doseglo je vključitev področja »Digitalizacije in varnosti v turizmu« v EU tematsko platformo za industrijsko modernizacijo.
Za razliko od ostalih področij, je bilo do današnje spremembe to področje upravičeno zgolj do sredstev iz naslova posebnega svežnja ukrepov. Glede na izkazano vlogo trajnostnega turizma na področju inovacij je vlade sprejela odločitev, da se temu področju omogoči dostop do sredstev tematskega cilja 1 Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 – Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, kar pomeni, da bodo javni razpisi s tega področja po novem enakopravno podpirali tudi tehnološke in netehnološke inovacije s področja trajnostnega turizma.
Sprememba Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Uredba določa upravičene stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in so lahko vključeni v ceno storitev javne službe. Za javno službo oskrbe s pitno vodo je vodarina, kot del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, določena v 16. členu uredbe. Prehodna določba v uredbi določa rok, od katerega se stroški vodnih izgub upoštevajo v ceni vodarine do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
Za izračun kazalnika, kot razmerja med celotnimi letnimi izgubami in neizogibnimi letnimi izgubami, je treba imeti zbrane različne podatke, ki morajo zagotavljati zadostno raven natančnosti in zanesljivosti, ter tudi podatke o povprečnem operativnem tlaku v metrih, ki v dosedanje poročevalske obveznosti še niso bili vključeni, v praksi ni mogoče preverjati upravičenih stroškov za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub. Tako je za zagotovitev izvedljivosti predpisanih zahtev v praksi smiselno prehodni rok podaljšati, do 31. 12. 2019.
Dopolnitev Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode
Vlada je izdala Uredbo o dopolnitvi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
Z dopolnitvijo se podaljša uporaba veljavnih območij poselitve iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017), in sicer do določitve aglomeracij, ki bodo določene v novem Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. S to dopolnitvijo so bo omogočilo izvajanje zahtev uredbe v praksi tudi v obdobju do uskladitve in določitve noveliranih aglomeracij ter do sprejema novega operativnega programa za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
Uredba o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah
Vlada je izdala Uredbo o pregledih, čiščenju in meritvah na malih kurilnih napravah. Uredba, skladno z Zakonom o dimnikarskih storitvah, določa vsebino, način, pogoje in pogostost izvajanja dimnikarskih storitev pregledov in čiščenja malih kurilnih naprav in dimovodnih ter prezračevalnih naprav ter meritev emisij snovi z dimnimi plini in pregledovanja pomožnih naprav zaradi zagotavljanja kakovosti zraka, požarne varnosti, varstva zdravja in življenja ljudi in racionalne rabe goriv ter razmejitev izvajanja nadzora inšpekcij.
V Uredbi so vključene tudi zahteve za vodenje evidenc izvajanja dimnikarskih storitev, opredeljena pa je tudi oskrba malih kurilnih naprav s pripadajočimi napravami in prostori, ki so povezani z obratovanjem male kurilne naprave. Oskrba zajema male kurilne naprave, dimovodne naprave, povezovalne dimovode, opremo dimovodnih naprav, prezračevalne naprave, pomožne naprave, prostore z malimi kurilnimi napravami in z njimi povezane prostore.
Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-F)
Vlada je sprejela mnenje k Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-F) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Predlog zakona dopolnjuje veljavno ureditev dostopa do informacij javnega značaja tako, da določa, da je (ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek), v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo, stranka postopka samo prosilec, kadar je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.
Namen ZDIJZ -F je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov javnega sektorja ter uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Za zagotavljanje pravice dostopa do informacij je pomembno, da so postopki po ZDIJZ za prosilce enostavni in relativno hitri. V skladu z navedenim, zakonodaja predpisuje rok 20 delovnih dni v katerem morajo zavezanci odločiti o vlogi. Prav tako je pomembno, da prosilcev ne zadane plačilo prekomernih stroškov, saj je dostop do informacij temeljna pravica. V skladu z zakonodajo, prosilcu v postopku po ZDIJZ ni potrebno plačati upravne takse.
ZDIJZ za vprašanja, ki jih zakon ne ureja, napotuje na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pravico sodelovanja v postopku po ZDIJZ imajo osebe, na katerih pravice in obveznosti bi lahko vplivala odločitev zavezanca o vloženi zahtevi za dostop.
Vlada ob načelni podpori predloga novele zakona izraža pomislek, da je že v obstoječem ZDIJZ pravni položaj posameznika, katerega osebni podatki se razkrivajo, ker so določeni kot javni, normativno določen in urejen, zato ga v konkretni in posamični upravni zadevi po ZDIJZ ne more spreminjati, niti nanj vplivati. V skladu z navedenim zakonska novelacija ne bi bila potrebna. Vendar ob dejstvu, da tako Informacijski pooblaščenec kot Upravno sodišče Republike Slovenije, neenotno izvršujeta zakonske norme, velja novelo podpreti in tako prispevati k enotni praksi, večji pravni varnosti ter izvrševanju ustavnih jamstev po dostopu do informacij javnega značaja.
Iz predloga izhaja, da naj bi se določbe uporabljale v situacijah, ko je predmet odločanja dostop do podatkov “za katere je z zakonom določeno, da so javni”. To so na primer situacije, ko gre za podatke o porabi javnih sredstev, ko gre za podatke povezane z delom javnega uslužbenca ali funkcionarja, pa tudi podatke, ki so kot javni določeni v skladu z drugim zakonom (npr. javnost plač v skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ali javnost osnovnih podatkov o javnem naročilu po Zakonu o javnem naročanju).
Namen določbe je torej, da kadar organ prve stopnje ugotovi, da ni nobenega dvoma o tem, da so podatki absolutno javni in tudi kateri podatki so to, odloči o razkritju takšnih podatkov brez udeležbe tretjih. V vseh drugih primerih, predvsem tudi v primeru kakršnegakoli dvoma glede prej navedenega, pa bo organ prve stopnje moral ravnati v skladu s splošnimi pravili ZUP.
Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020
Vlada je sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020.
Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020 prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko klada za trajnostni razvoj sistemov DO, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).
(Vir: Vlada RS, ur)
TEDENSKE NOVICE SOS 15.12.2017 – 22.12.2017
Skupnost občin Slovenije je v četrtek, 21. 12. 2017 v sodelovanju s partnerji, IPoP in LEA Pomurje, izvedla dve okrogli mizi, ki sta imeli v fokusu trajnostni turizem, nanj pa sta z moderirano razpravo pristopali z vidika zelenega javnega naročanja in krožnega gospodarstva.
Gostje na okrogli mizi so bili:
