Marjan Turk
Direktorat za informacijsko družbo, Ministrstvo za javno upravo

Povzetek – Prispevek opisuje predlog projekta IoT za pametna mesta, ki predvideva uporabo tehnologije IoT, masovnih podatkov in računalništva v oblaku za digitalizacijo mest in skupnosti. Predlagana je vzpostavitev standardne integracijske platforme IoT za digitalno Slovenijo in sistematično uvajanje IoT senzorskih omrežij v mestih. Na osnovi generiranih masovnih odprtih javnih podatkov bodo razvite inovativne storitve za različna področja družbenega udejstvovanja na lokalni ravni.

Ključne besede – digitalizacija, pametna mesta in skupnosti, IoT, masovni podatki, računalništvo v oblaku, odprti javni podatki, digitalna družba, digitalno preoblikovanje

I.               Uvod

V zadnjih letih je z razvojem digitalnih tehnologij in interneta digitalizacija postala globalni mega-trend številka ena. Kdor je med digitalno aktivnimi, napreduje, kdor ne, še hitreje nazaduje. Če se želimo uvrstiti med napredne digitalne družbe in si zagotoviti ustrezno mesto v Evropskem enotnem digitalnem prostoru ter ohraniti oz. povečati raven blaginje, izbire ni. Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 tako določa, da bo Slovenija investirala v digitalizacijo družbe in podjetništva, v digitalno rast in kompetence ter zasledovala strateško usmeritev inovativne in intenzivne uporabe IKT in interneta na vseh razvojnih področjih. Vizija Slovenije je, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta, postane napredna digitalna družba in referenčno okolje za inovativno uporabo digitalnih tehnologij.

Nezadržna širitev urbanizacije je svetovni trend, ki pred mesta in skupnosti postavlja naloge obvladovanja perečih problemov naraščajočega prebivalstva v mestnih območjih. Mesta se soočajo s številnimi problemi, ki ogrožajo njihov trajnostni razvoj; od velike gostote poseljenosti, gospodarskih izzivov, neustrezne mestne infrastrukture za transport, oskrbo z vodo, energijo in upravljanje z odpadki, do potreb po sodobni komunikacijski in informacijski digitalni infrastrukturi. Trajnostni razvoj mest je pogojen z učinkovitim spopadanjem z naštetimi problemi, ki so kompleksni, dinamični in medsebojno prepleteni, zato jih je treba podrobno spoznati. Mesta morajo priti do ustreznih instrumentov in nove ravni inteligence – postati morajo pametna. Uporaba naprednih digitalnih tehnologij za reševanje razvojnih, gospodarskih in političnih izzivov, s katerimi se soočajo, je v tem kontekstu izbira, ki nima alternative.

Mesta so gospodarsko, tehnološko in politično močnejša, kot so bila kadarkoli prej in so v razvitih digitalnih družbah v Evropi gonilo rasti in ustvarjanja. V teh okoljih, v katerih živi tri četrtine Evropejcev in polovica Slovencev, ustvarjajo tudi do 85 % BDP, kar lahko pripišemo učinkoviti izrabi razvojnega potenciala digitalnih tehnologij za oblikovanje digitalno spodbujenih priložnosti za poslovanje, izobraževanje, kreativnost in storitve, ki povečujejo produktivnost, učinkovitost in raven blaginje. Spremembe, ki jih prinaša digitalna doba, še posebej v mestih učinkovito odpravljajo dosedanje ovire za poslovanje, komunikacije in družbeno udejstvovanje. Prednosti intenzivne in inovativne uporabe digitalnih tehnologij postavljajo mesta in lokalne skupnosti v jedro digitalnega preoblikovanja družbe. V prizadevanjih za digitalno preoblikovanje so ravno lokalna okolja najbolj primerna za vzpostavitev partnerstev, razvoj kompetenc, generiranje in uporabo novih podatkovnih virov, investiranje v digitalno infrastrukturo in digitalno reševanje problemov lokalnih skupnosti. S široko uporabo digitalnih tehnologij lahko mesta postanejo pametna, si zagotovijo trajnostni razvoj ter spodbudno vplivajo na rast in blaginjo v državi.

Čeprav je Slovenija ena izmed najbolj razpršeno in redko poseljenih držav v Evropski uniji (v mestih živi le okoli polovica prebivalstva), se mora, če se želi pripraviti na prihodnje izzive, tudi naša država čimprej podati na pot intenzivne digitalizacije mest. Pri tem moramo upoštevati, da je hierarhično neodvisno in nepovezano razvojno okolje lokalne samouprave za projekte digitalizacije zelo zahtevno. Iskanje odgovorov na vprašanja; kam, po kateri poti in kako naprej, je zato vse prej kot enostavno. Strateške vidike usmerjanja razvoja morajo nasloviti lokalne skupnosti same, njihova združenja, delno tudi državna uprava, hkrati pa ne gre prezreti tudi tržnega interesa IKT podjetij, ki ponujajo digitalne storitve in rešitve za pametna mesta. Kakšna je v teh okvirih lahko vloga države in kam usmeriti omejena razvojna sredstva?

II.               Digitalizacija mest in skupnosti

Pametno mesto določajo trije elementi, ki mu omogočajo trajnostni razvoj:

• podatkovna analitika za boljše odločitve,
• sposobnost predvidevanja problemov, njihovo proaktivno reševanje in minimiziranje posledic,
• koordiniranje virov in procesov za hitro odzivanje in učinkovito delovanje.

Pametno mesto mora biti sposobno učinkovito upravljati vire za zadovoljevanje družbenih, gospodarskih in okoljskih potreb v dobrobit občanov, kar pa je vse prej kot lahka naloga, saj so mesta pogosto organizirana po ločenih področjih in so le redko upravljana kot celovita entiteta, po navadi pa odločevalci tudi nimajo vpogleda v dogajanje v mestu v realnem času, niti ne kvalitetnih agregiranih podatkov, na osnovi katerih bi lahko sprejemali odločitve. Navedeni izzivi kličejo po digitalizaciji, ki lahko bistveno pripomore k usposobljenosti mest za njihovo reševanje.

Digitalizacija mesta in skupnosti pelje po poti zahtevnega preoblikovanja, ki vključuje družbene, gospodarske, urbane, mobilnostne, izobraževalne, tehnološke in kulturne spremembe. Mesta s tem postajajo izhodiščna digitalna platforma za digitalno preoblikovanje celotne družbe, kar navaja tudi strategija Digitalna Slovenija 2020, v kateri je razvoj pametnih mest in skupnosti ena izmed dveh vsebinskih prioritet.

Tehnološko zahtevne projekte je možno obvladovati le z načrtnim vlaganjem v razvoj digitalnih kompetenc, s posebnim poudarkom na izobraževanju odločevalcev na lokalni in državni ravni. Uvajanje rešitev temelječih na internetu stvari zahteva dobro razvito digitalno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo, kar zahteva osredotočene investicije, kjer primerne infrastrukture še ni na voljo. Eden izmed rezultatov digitalizacije je generiranje obsežnih podatkov, ki so lahko ob ustrezni analitiki in vizualizaciji dragocen vir podatkov za odločevalce, ki mesta upravljajo in strateško usmerjajo njihov razvoj, med drugim tudi njihovo digitalizacijo, s ciljem oblikovanja pametnih mest.

Ob tako pomembni vlogi, kot jo imajo mesta in skupnosti v digitalnem preoblikovanju družbe, je treba upoštevati dejstvo, da je lokalna samouprava deklarativno neodvisna in da to lahko vodi v neusklajeno digitalizacijo. Nesistematična implementacija digitalnih tehnologij pa lahko že v izhodišču bistveno zmanjša potencial izrabe prednosti, ki temelji na:

• povezovanju,
• odprtosti in dostopnosti,
  • uporabi standardnih rešitev,
  • pravilih interoperabilnosti,
  • analitiki masovnih podatkov in
  • souporabi digitalne infrastrukture.
• Čeprav je lokalna samouprava del celovitega državnega sistema so lokalne skupnosti pri informatizaciji in razvoju lokalne e-uprave vse od reorganizacije lokalne samouprave leta 1996 bolj ali manj prepuščene same sebi, zato je tokrat treba digitalizacijo mest zastaviti bolj sistematično, usklajeno in na osnovi širokega povezovanja.Strateško vodenje digitalnega preoblikovanja mest in skupnosti mora temeljiti na dolgoročnih strategijah in razvojnih partnerstvih, ki morajo omogočati neovirano sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, sektorji in vrednostnimi verigami na lokalni in regijski ravni ter zagotoviti sistemsko povezanost s prizadevanji na državni ravni. Za povezovanje in skupne projekte je treba izkoristiti obstoječa združenja občin (Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije), Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo[1] Pametna mesta in skupnosti[2] in na strateški ravni Slovensko digitalno koalicijo[3].
  

  III.               Projekt IoT za pametna mesta

  Sistemski pristop in povezovanje lahko država spodbudi s sofinanciranjem projektov digitalizacije mest in skupnosti, pri katerih zahteva čim širše povezovanje v lokalnem in regionalnem okolju ter sistemsko umestitev projektov na državni ravni. Pri tem se moramo vprašati, kateri so tisti izzivi, ki jih morajo mesta nasloviti najprej, s kakšnimi tehnologijami in po kakšnem modelu?

  V okoliščinah hitre urbanizacije in širitve mest izzivi njihovega upravljanja izhajajo iz šestih kompleksnih sistemov različnih omrežij, infrastrukture in podpornih storitev, namenjenih:

  • občanom (javna varnost, zdravstvo in izobraževanje),
  • gospodarstvu (podporno okolje, regulacija),
  • transportu,
  • komunikacijam (optična in mobilna omrežja),
  • vodooskrbi in
  • energiji.

  Z naglo širitvijo mest je sistem sistemov vse težje obvladljiv, zato ga morajo mesta z uporabo novih tehnologij prilagoditi novi stvarnosti urbanizacije in si z optimizacijo uporabe omejenih virov zagotoviti trajnostni razvoj.

  Izmed digitalnih tehnologij imajo glede na naravo problemov, ki se jih rešuje, največji potencial:

  • tehnologija interneta stvari[4] prihodnjega interneta (IoT),
  • storitve računalništva v oblaku in
  • tehnologija masovnih podatkov, predvsem v navezi z odprtimi javnimi podatki.

  Cilj uporabe tehnologije interneta stvari v mestih in skupnostih je razviti povezan inteligentni sistem, ki bo prispeval h gospodarskim dejavnostim, izboljšal zadovoljstvo občanov z javnimi storitvami, prispeval k javni varnosti, trajnostnemu upravljanju z okoljem, učinkovitejšemuupravljanju mest in k spopadanju z drugimi izzivi, s katerimi se soočajo mesta in skupnosti.

  Lokalnim skupnostim se sofinancira uvajanje IoT senzorskih omrežij, s katerimi bodo mesta in skupnosti reševala svoje najbolj pereče probleme. Podpre se projekte, ki rešujejo realne potrebe iz lokalnega okolja, sicer projekti ne bodo prispevali k pametnejšemu soočanju z mestnimi problemi. Uporabi se tehnologije merjenja stanja in spremljanja okolja, kar bo skozi višje ravni zlivanja podatkov omogočilo zajem celotne slike stanja, analitiko zbranih masovnih podatkov in ustrezne odzive na dano stanje, preko aktuatorjev pa se je možno tudi odzivati. Spodbuja se povezovanje lokalnih skupnosti oz. projekte, ki bodo vključevali čim večje število lokalnih skupnosti, po možnosti organiziranih na ravni združenj občin.

  

  Vzpostavi se standardna integracijska platforma IoT za digitalno Slovenijo, ki bo na osnovi njene odprtosti in celovitosti omogočila:

  • zbiranje podatkov v standardiziranih formatih,
  • enostaven dostop do virov podatkov,
  • napredno analitiko in vizualizacijo zbranih masovnih podatkov in
  • lažji razvoj inovativnih storitev.

  Uporabljene tehnologije so zelo kompleksne, zato jih posamezno podjetje ali projektni partnerji težko obvladujejo. Standardna integracijska platforma se mora zato osredotočiti na:

  • vzpostavitev dolgoročnih povezav med sodelujočimi,
  • odprtost integracijske platforme,
  • zagotovitev rasti platforme in
  • stalno inoviranje.

  IoT projekti mest in skupnosti morajo biti skladni s standardno integracijsko platformo in uvajati odprte, standardne rešitve, ki bodo temeljile na semantičnih in sintaktičnih interoperabilnostnih pravilih z integracijo odprtih standardov. Podatke, ki jih generirajo senzorska omrežja in ki so zanimivi za razvijalce in uporabnike, se objavi oz. omogoči dostop do njih na nacionalnem portalu odprtih podatkov OPSI[5] in hkrati operativno tudi preko Razvojno inovacijskega oblaka[6]. Na osnovi odprtih podatkov senzorskih IoT omrežij, ki bodo v standardiziranih formatih objavljeni v strojno berljivi obliki in dostopni preko odprtih API-jev[7], in ob dostopnosti do drugih javno-pravnih evidenc,bodo razvijalci v okolju RIO lahko izvajali napredno analitiko in vizualizacijo masovnih podatkov ter razvijali inovativne storitve in aplikacije. S tem bodo med drugim reševali potrebe mest po kvalitetno agregiranih in vizualiziranih podatkih, ki jih potrebujejo pri odločanju in izvajanju javnih funkcij.

  Lokalne skupnosti bodo lahko uporabljale storitve računalništva v oblaku, ki jih država ponuja v okviru:

  • Državnega računalniškega oblaka[8], v katerem je nameščen OPSI,
  • Hibridnega računalniškega oblaka[9], v katerem bodo na voljo različne informacijske storitve za lokalne skupnosti in
  • Razvojno inovacijskega oblaka, v katerem bo na voljo razvojno okolje za razvoj storitev na osnovi podatkov iz javno-pravnih evidenc in orodja za analizo in vizualizacijo masovnih podatkov iz senzorskih IoT omrežij pametnih mest.

  Standardna integracijska platforma IoT za digitalno Slovenijo bo s povezanim in usklajenim uvajanjem tehnologije IoT, računalništva v oblaku in masovnih podatkov domačim IKT podjetjem omogočila razvoj tehnologij in rešitev, s katerimi bodo konkurenčni tudi na tujih trgih. Tehnološko in organizacijsko konsistentna in z deležniki usklajena specifikacija standardne integracijske platforme je ključni faktor uspeha projekta uvajanja IoT v mestih in skupnostih.

  V celotnem ekosistemu integracijske platforme bo največji izziv zagotavljanje povezljivosti in interoperabilnosti rešitev, zato je treba dosledno zahtevati odprtost vmesnikov, ki morajo omogočati enostavno povezovanje in objavljanje informacij, kontekstualno povezovanje med storitvami ter zbiranje in obdelovanje informacij v realnem času. Drugi izzivi so še organizacijska kompleksnost in povezovanje, upravljanje z masovnimi podatki, povezljivost, varnost, interoperabilnost, integracija z državnimi IT sistemi in upravljanje celotnega sistema.

  IV.               Tehnologije za pametna mesta

  A.      IoT – Internet stvari

  Tehnologija interneta stvari spreminja način interakcije uporabnikov, storitev in aplikacij z okoljem realnega sveta na varen način. Kot termin se je internet stvari pojavil pred 18 leti za oznako potencialov RFID, danes pa se z njim označuje omrežja senzorjev, ki podatke posredujejo v računalniški oblak, ali pa aktuatorje, ki jih je možno upravljati na daljavo.

  Z ustreznim razumevanjem podatkov iz senzorskih omrežij interneta stvari lahko država omogoči boljše javne storitve za državljane, prilagojene osebnim potrebam posameznikov in posameznim situacijam, zagotovi lahko večjo transparentnost svojega delovanja ter z uporabo preventivne in prediktivne analitike tudi izboljša življenjsko okolje občanom.

  Tok podatkov, zbranih z uporabo IoT senzorskih omrežij, gre skozi pet stopenj:

  1. pasivno zbiranje podatkov o realnem okolju,
  2. komunikacija IoT naprav z drugimi napravami ter s centralno in/ali porazdeljeno IoT platformo,
  3. ureditev zbranih podatkov iz različnih virov in zapis v standardni – dogovorjeni format,
  4. analitika masovnih (zbranih) podatkov, iskanje vzorcev za odziv in nadaljnje analize,
  5. izbira odziva glede na ugotovitve analitike.

Uvajanje tehnologije IoT mora zagotoviti sklenitev celotnega tokokroga podatkov, ki jih generirajo senzorska omrežja. V nasprotnem podatki ne bodo kvalitetni, ustrezno analizirani, ali pa ne bodo prispevali k boljšim storitvam za občane in k trajnostnemu razvoju mest. V ta namen je pomembno predvideti vmesni sloj, ki bo zadolžen za orkestracijo obravnave podatkov v IoT omrežju in obvladovanje signalizacije pri množici raznovrstnih naprav in senzorjev. Zato je treba vsem fazam toka podatkov posvetiti ustrezno pozornost pri pripravi standardne integracijske platforme IoT za digitalno Slovenijo, ki mora vključevati:

• arhitekturo celotnega sistema, vključno z razdelitvijo funkcionalnosti med lokalno ravnijo in centralnimi funkcijami v Razvojno inovacijskem oblaku,
• standardne odprte vmesnike med različnimi nivoji sistemske arhitekture, ki mora omogočati povezovanje in fleksibilnost za morebitno preureditev vlog oz. porazdeljeno izvajanje funkcij,
• standardne formate zbranih podatkov in interoperabilnostna pravila,
• senzorsko platformo za spremljanje parametrov mesta, ki vključuje senzorje za merjenje kvalitete zraka, svetlobnega sevanja, zvočne onesnaženosti, za spremljanje dogajanja v okolju (požari, video nadzor z analitiko prepoznave vzorcev, indukcijske zanke v transportu, prometna signalizacija,…) in druge, s katerimi je možno spremljati dogajanje in kvaliteto okolja v mestih in skupnostih, kjer bivajo občani,
• referenčno komunikacijsko infrastrukturo za povezovanje senzorjev, ki bo temeljila na sodobnih brezžičnih tehnologijah, kot so 5G, LTE-M[10], LTE-NB[11], LPWAN[12], LoRaWAN[13],
• standardne odprte API-je za dostop do podatkov,
• standardne odprte vhodne API-je, ki bodo omogočali zbiranje ostalih podatkov iz mest in skupnosti ter drugih javnih služb in podjetij v javni lasti,
• določiti vlogo OPSI in RIO,
• programska orodja za analitiko in vizualizacijo masovnih IoT podatkov,
• mobilne aplikacije za zbiranje, analizo in vizualizacijo masovnih IoT podatkov,
• pravila za uporabo zbranih masovnih IoT podatkov.

Tehnologije interneta stvari v veliki meri niso standardizirane, kar še posebej velja za najnižji nivo brezžičnih komunikacij. Izbira brezžičnega omrežja za naprave interneta stvari vključuje tehtanje med nasprotujočimi si zahtevami, kot so doseg, trajanje baterije, pasovna širina, gostota, investicijski stroški in stroški delovanja. Pri izbiri rešitev naj bi skladno z navedenimi kriteriji po eni strani prednost imele rešitve, prilagojene specifičnim potrebam različnih vrst senzorskih omrežij, po drugi strani pa brezžične komunikacijske rešitve, ki temeljijo na infrastrukturi ponudnikov javnih komunikacijskih storitev, in ki ne bi zahtevale dodatnih vlaganj v komunikacijsko infrastrukturo.

Zajemanje podatkov se ne sme omejiti le na javno dostopna ali zasebna namensko postavljena senzorska omrežja, ali le na podatke različnih služb in podjetij, temveč je treba predvideti tudi participativno posredovanje podatkov, ki jih občani lahko aktivno prispevajo preko aplikacij za pametne telefone, spletnih strani in sporočil. Podatke je treba zajeti na čim več področjih in s tem dodatno odpreti priložnosti za povečevanje učinkovitosti procesov ter kakovosti življenja. Standardna integracijska platforma IoT za digitalno Slovenijo mora predvideti vse kanale zajemanja podatkov, možnih načinov komunikacije in uporabe tehnologije masovnih podatkov za analitiko, vizualizacijo in razvoj inovativnih storitev. Posebej se predvidi razvoj mobilnih aplikacij za zajem podatkov in za uporabo zbranih masovnih podatkov.

V projekt sistematičnega uvajanja tehnologije IoT je treba komplementarno vključiti tudi različne javne službe in podjetja v javni lasti, ki načrtujejo posodobitev ali gradnjo novih IoT senzorskih omrežij za lastne potrebe. Spodbuja se vsestranska uporaba dogovorjene standardne integracijske platforme v mestih in skupnostih, v širšem javnem sektorju in tudi v zasebnem sektorju. Z vidika zbiranja raznovrstnih podatkov bi lahko posebno velik potencial imelo dogovorjeno ali prostovoljno odpiranje podatkov inovativnih podjetij sodelovalnega gospodarstva, ki želijo poslovati v Sloveniji. Bolj ko bodo zbrani masovni podatki celoviti, boljše bodo možnosti razvoja inovativnih, polno funkcionalnih in uporabniško prijaznih storitev na njihovi osnovi.

B.      Podporna tehnologija masovnih podatkov v Razvojno inovacijskem oblaku

Digitalna družba temelji na sposobnosti izrabe velikih količin podatkov (masovnih podatkov) za nove rešitve in storitve za spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih poslovnih modelov in načinov delovanja. Vloga tehnologije masovnih podatkov je z razvojem prihodnjega interneta oz. interneta stvari, hitrejšimi komunikacijami in novimi informacijskimi tehnologijami vse večja. Izjemna rast obsega, spremenljivost in različnost masovnih podatkov predstavljajo izzive in hkrati ponujajo razvojne priložnosti, ki lahko vodijo do velikih gospodarskih in družbenih koristi. Analiza in obdelava obsežnih količin podatkov omogočata poslovne priložnosti, javna uprava pa lahko z odpiranjem javnih podatkov vsem zainteresiranim omogoči razvoj novih raznovrstnih inovativnih storitev.

Poleg javno pravnih evidenc, ki so pod natančno določenimi pogoji večinoma že dostopne razvijalcem, je v javnem sektorju še veliko neizkoriščenih priložnosti sistematičnega odpiranja javnih podatkov. Na celovito enotno ureditev dostopa čakajo predvsem podatki, ki jih generirajo senzorska omrežja različnih javnih služb in podjetij v javni lasti. Vsekakor je treba to nalogo vključiti v okvir širšega uvajanja interneta stvari v posodobljenih obstoječih in v novo digitaliziranih okoljih javnega sektorja.

Z Razvojno inovacijskim oblakom bo vzpostavljeno razvojno okolje za podjetja, start-up-e, raziskovalce, študente, javne inštitucije, nevladne organizacije in posameznike, ki bodo z uporabo skupne IT infrastrukture, ki bo v največji možni meri virtualizirala IT okolja državne uprave, lažje in hitreje razvijali napredne e-storitve, e-vsebine in IKT rešitve. S tem bodo podprti razvojno inovacijski projekti e‑storitev, mobilnih aplikacij in IKT-rešitev, zasnovanih na sodobnih razvojnih konceptih, temelječih na razvojnih priložnostih odprtih javnih podatkov in interneta. Na vzpostavljeni infrastrukturi se spodbuja povezovanje z uporabniki, razvoj po potrebah iz realnega okolja in participacijo zainteresiranih razvijalcev, ki bodo pri razvoju izkoristili in povezali IoT, računalništvo v oblaku, odprte javne in raziskovalne podatke, tehnologijo masovnih podatkov in mobilne tehnologije.

Za resnično sprostitev digitalnega potenciala masovnih podatkov je treba slovensko družbo in gospodarstvo pripraviti na nove izzive in usposobiti za izrabo priložnosti. Zaostajanje Evrope pri razvoju tehnologije masovnih podatkov, zaradi česar bi lahko odpiranje javnih podatkov prineslo koristi le konkurenčnejšim globalnim tekmecem, tudi Sloveniji narekuje okrepitev vlaganj v raziskave in razvoj lastnih omogočitvenih tehnologij, digitalne infrastrukture in znanja. Sistematično je treba razvijati tehnologijo za obdelavo, analitiko ter vizualizacijo masovnih podatkov, razvijati svoje vire javnih podatkov in infrastrukturo za njihovo izmenjevanje. S prilagajanjem pravnega okvira in razvojnih politik se oblikuje spodbudno razvojno okolje za podatkovno vodeno gospodarstvo (interoperabilnost, varstvo podatkov, varstvo potrošnikov, varnost omrežij, intelektualna lastnina, regulativna stabilnost, vzpostavitev zaupanja potrošnikov v podatkovne tehnologije).

Za dostop do podatkov, njihovo zbiranje in analitiko se v okviru projekta IoT za pametna mesta v RIO vzpostavi oblačno platformo ”Odprti podatki Slovenije”. Platformo za masovne odprte javne podatke se specificira v okviru standardne integracijske platforme IoT za digitalno Slovenijo.

Predvidi se aplikativna orodja za zbiranje, orkestracijo, analitiko in vizualizacijo masovnih podatkov iz senzorskih omrežij pametnih mest in drugih institucij javnega sektorja. Vzpostavi se interaktivno spletno mesto, preko katerega bodo dostopni masovni IoT in drugi javni odprti podatki. Ti morajo biti dostopni tudi preko odprtih programskih vmesnikov, kar bo omogočilo razvoj inovativnih storitev in odprto inoviranje. Interaktivni spletni vmesnik mora omogočati enostavne, intuitivne in prijazne vizualizacije podatkov, ki bodo prinašali uvide in odkrivali neznano, nepričakovane vzorce, izjeme in povezave v množicah podatkov in med njimi ter tako izboljšali odločanje in sodelovanje. Na platformi se specificira tudi odprte vhodne programske vmesnike, ki bodo omogočali zbiranje ostalih podatkov iz mest in skupnosti ter drugih javnih služb in podjetij v javni lasti.

V.               Zaključek

S projektom IoT za pametna mesta se s povezovanjem razvojnih aktivnosti in usklajenim razvojem zasleduje medsektorske multiplikativne razvojne učinke in razvoj naprednih storitev ob manjših investicijskih stroških za javni in zasebni sektor. Projekt je zasnovan na uporabi tehnologije IoT v mestih in skupnostih ter komplementarni uporabi tehnologije masovnih podatkov in računalništva v oblaku. Izvedba zahteva sodelovanje večjega števila deležnikov iz državne uprave, lokalne samouprave, zasebnega sektorja in tudi končnih uporabnikov digitalnih storitev. Predlog projekta je zastavljen tako, da spodbuja povezovanje lokalnih skupnosti, razvijalcev, ponudnikov storitev in uporabnikov ter razvoj rešitev po potrebah iz realnega okolja.

Cilj je spodbujanje sistematične implementacije tehnologij IoT senzorskih omrežij v realnih okoljih, s ciljem vzpostavitve čim širšega nacionalnega IoT omrežja na osnovi izbrane integracijske platforme. Prednostno se podpre projekte mest in skupnosti, ki bodo poleg IoT inovativno izkoristili in učinkovito povezali tehnologije prihodnjega interneta, računalništva v oblaku, masovnih podatkov, visoko zmogljivega računalništva, mobilnih tehnologij ter odprtih javnih in raziskovalnih podatkov. Predvideno je spodbujanje drugih javnih služb in podjetij v javni lasti k posodobitvi obstoječih in razvoju novih senzorskih omrežij po dogovorjenih standardih in pravilih. Vzpostavi se standardno integracijsko platformo IoT za digitalno Slovenijo, ki bo s svojo celovitostjo in odprtostjo omogočila sistematičen usklajen razvoj in interoperabilne rezultate v obliki masovnih odprtih javnih podatkov. Za zbiranje, objavo, obdelavo in analitiko masovnih IoT podatkov bo na infrastrukturi Razvojno inovacijskega oblaka oblikovana platforma ”Odprti podatki Slovenije”, na kateri se bodo lahko objavili tudi odprti podatki inovativnih podjetij sodelovalnega gospodarstva, ki bi želela poslovati v Sloveniji.

Bolj ko bodo zbrani masovni podatki celoviti, urejeni in dostopni, lažje jih bo analizirati in vizualizirati ter na njihovi osnovi razvijati inovativne storitve.

Z izvedbo projekta IoT za pametna mesta bodo mesta lahko sprejemala boljše odločitve, ponujala boljše javne storitve za občane in gospodarstvo ter si zagotovila trajnostni razvoj.

Literatura

• IoT: New Paradigm for Connected Government, Dr. Gopala Krishna Behara, maj 2017.
• A vision of smarter cities, IBM Institute for Business Value.
• Predlog SRIP Pametna mesta in skupnosti, april 2017.
• Predlog SRIP PMiS, Horizontalna IKT mreža, april 2017.
• DIGITALNA SLOVENIJA 2020 – Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, Ljubljana, marec 2016.

***

• [1] SRIP – Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo
• [2] PMiS – Pametna mesta in skupnosti
• [3] Slovenska digitalna koalicija – digitalna.si
• [4] IoT – Internet of Things, internet stvari
• [5] OPSI – Odprti podatki Slovenije
• [6] RIO – Razvojno inovacijski oblak
• [7] API – Application Programming Interface
• [8] DRO – Državni računalniški oblak
• [9] HRO – Hibridni računalniški oblak
• [10] LTE-M – LTE Machine to Machine
• [11] LTE-NB – LTE Narrow Band
• [12] LPWAN – Low Power Wireless Area Networks
• [13] LoRaWAN– Long Range brezžična WAN tehnologija