Da bi lahko odgovorili na vprašanja ali lahko zeleno javno naročanje prispeva k ciljem zastavljenim v nacionalni strategiji turizma in v posameznih lokalnih strategijah razvoja turizma; ter ali lahko Uredba o zelenem javnem naročanju, kakorkoli pomaga zasebnemu sektorju, smo se na Skupnosti občin Slovenije in Lokalni energetski agenciji Pomurje odločili organizirati okroglo mizo, ki je bila 21.12.2017 v kreativnem centru Poligon v Ljubljani. Gostje okrogle mize so bili:
– Direktorat za turizem na MGRT, Irena Milinkovič
– Slovensko turistično organizacijo, Petra Čad
– Direktorat za javno naročanje na MJU
– predstavnico SRIP trajnostni turizem, Snežana Škrbinc
– koordinatorico SRIP krožno gospodarstvo, Dragica Marinič
– Zavod Tovarna trajnostnega turizma Goodplace, Jana Apih
– Inštitut za krožno gospodarstvo WCYLE, Igor Kos
Po uvodni predstavitvi dosedanjih aktivnosti in rezultatov projekta Greens, kar je predstavil Štefan Žohar iz Lokalne energetske agencije Pomurje, je Saša Kek iz SOS povedala, da s 1. januarjem 2018 prične veljati nova Uredba o zelenem javnem naročanju. Vlada RS je letos sprejela Strategijo trajnostne rasti turizma, katere pomemben poudarek, če ne bistvo, je trajnostni, zeleni turizem. Občine in z njihove strani ustanovljeni zavodi za področje turizma so po ZJN-3 zavezanke za zeleno naročanje, hkrati pa je to v njihovi pristojnosti. Slovenija je razvila tudi Zeleno shemo slovenskega turizma, v katero se je že vključilo veliko občin.
Gostom so bila zastavljena naslednja vprašanja:
- Na katere izmed naštetih lahko vplivajo občine s svojimi lokalnimi politikami turističnega razvoja?
- Ali smo spregledali kaj pomembnega?
- Kakšne so usmeritve države in kakšno dostopno podporno okolje?
- Zeleno javno naročanje, krožno gospodarstvo, urbani razvoj, kakšna je povezava s turizmom in ali je sploh?
- Kako krožen je lahko turizem?
- Kje so neizkoriščeni potenciali?
- Kaj lahko h krožnemu turizmu prispevajo občine?
Tanja Bogataj iz Ministrstvu za javno upravo (MJU) je povedala, da je MJU k prenovi ureditve zelenega javnega naročanja pristopilo v letu 2016, in sicer na podlagi sklepa vlade, sprejetega hkrati s predlogom novega Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Povedala je, da je nova ureditev zelenega javnega naročanja oblikovana ob upoštevanju napredka in praks v Sloveniji ter po vzgledu drugih držav EU. V uredbi je velik poudarek predvsem temu kar sledi, to je podpora implementaciji, izrecne zahteve in merila za posamezne predmete niso več del uredbe, temveč bodo najkasneje 10 dni po uveljavitvi uredbe pripravljene kot priporočilo. Po novem bo ZeJN obvezno za več predmetov (do zdaj je bilo 12, po novem bo 20).
Povedala je še, da zato, da bo zeleno javno naročanje zaživelo in učinkovito, je sprejem uredbe pospremljen tudi z določenimi izvedbenimi ukrepi, zlasti usposabljanji in objavo kontaktnih točk za posamezne vsebinske sklope na spletni strani MJU. Uredba o ZeJN namreč predstavlja horizontalen predpis za doseganje ciljev sektorskih politik, zlasti okoljske, in se prepleta z ureditvami posameznih resorjev, zato je za njeno interpretacijo in udejanjanje v praksi bistveno, da resorji v sodelovanju z MJU zagotavljajo pomoč naročnikom in ponudnikom (npr. MKGP za živila, MzI za ceste, MGRT za papir itd.) in predlagajo vsebinske rešitve v ureditvi in njeni implementaciji. Prav tako je pozvala občine ter ostale deležnike, da naj ministrstvo obveščajo o dobrih praksah.
Saša Kek je na tem mestu izpostavila, da je SOS na sestanku z MJU že predstavil primerjalno študijo GreenS praks ZeJN med državami partnericami projekta, hkrati pa povedala, da je potrebno zagotoviti praktično podporno okolje za občine in druge manjše zavezance, manjka lokalna ali regionalna pisarna, ki bi tistim, ki morajo ali želijo zeleno naročati pomagala, da bi lahko dobili odgovore na konkretna, praktična vprašanja, kadar se pojavijo (in to ni redko) lahko pravilno izpeljali postopke.
Irena Milinkovič iz Direktorata za turizem na MGRT je predstavila ključne cilje nove strategije do leta 2021, kateri so dvig prilivov iz naslova potovanj 3,7 do 4 milijarde evrov; 5–5,5 milijonov turističnih obiskov; 16–18 milijonov nočitev, povprečno dolžino bivanja 3,1–3,4 dni; 18.000 do 22.000 novih turističnih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih ter povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju z 8.000 na 12.000 zaposlenih.
Povedala je, da bodo te cilje dosegli na tak način, da so vsi ukrepi in razpisi usmerjeni na trajnostni način, okolju in družbeno prijazen način. Gre za veliko področje, ki so ga razdelili na 4 makro destinacije, vsaka od njih pa ima svoje ključne produkte.
Petra Čad iz Slovenske turistične organizacije je povedala, da na Slovenski turistični organizaciji nudijo podporno okolje: destinacijam in ponudnikom z Zeleno shemo (celosten program za presojo trajnosti), Priročniki in gradivi o Slovenia Green, v zadnjem času tudi z intenzivnim delom z vodilnimi destinacijami, skladno z novo strategijo, dodatno preko naših trženjskih orodij (tudi sejmi&borze, VDM,…)
Na vprašanje ali obstaja sinergija med določbami nove Uredbe o zelenem javnem naročanju s katerim izmed področij je odgovorila, da Green Destination Standard, ki ga uporabljajo za presojo trajnosti destinacij zajema 6 področij: destinacijski management, narava in pokrajina, okolje in podnebje, kultura in tradicija, socialna klima in poslovanje turističnih podjetij.
Pri uredbi gre za naročanje blaga ali storitev, ki imajo manjši vpliv na okolje – kar že lahko občutno vpliva na 6 sklopov meril na tem področju: destinacije sprašujemo po upravljanju z vodami, odpadkih in njihovi predelavi ipd. Uredba se nanaša na okoljski vidik naročanja, zelena shema pa zajema širše trajnost.
Snežana Škrbinc, predstavnica SRIP trajnostni turizem je povedala, da so člani SRIPT gospodarski in negospodarski subjekti: podjetja, raziskovalne organizacije (npr. univerze, visoke in višje šole in fakultete) in druge inštitucije (npr. zavodi, zbornice, združenja). Njihov Akcijski načrt je obsežen in zajema številne aktivnosti za preboj slovenskega turizma v naslednjih petih letih: načrtovani so prenosi dobrih praks, povezovanje, internacionalizacija, usposabljanje zaposlenih (izboljšanje njihovih znanj, spretnosti in kompetenc), uvajanje npr. pametnih recepcij, sistemov energetskega upravljanja stavb, zmanjševanje stroškov pri ogrevanju NO, zmanjševanje količine odpadkov (embalažiranja), minimiziranje negativnih vplivov turizma na okolje, GT akademija, klinika za turistične storitve, itd. Številne aktivnosti so pomembne tudi na lokalni ravni (npr. ozaveščanje obiskovalcev o ohranjanju okolja, zmanjševanje porabe vodnih virov in dr. energije itd.).
Dragica Marinič, koordinatorica SRIP za krožno gospodarstvo je povedala, da beseda »krožno« v krožnem gospodarstvu pomeni, da ustvarjamo skoraj 0 odpadkov. Naša naloga je, da ohranjamo naravo, živimo zeleno. Rožno pomeni, da naj gospodarske družbe preostanke proizvodnje namenijo za ponovno obravnavo ali dajo v razgradnjo ali v reciklažo, za kar pa se morajo med seboj povezati. Povzela je, da smo prej imeli linearno gospodarstvo, danes imamo drug pristop- krožno, želimo da se ustvarjajo osnovni tokovi in zaključeni cilji. Imamo tudi drugačno kulturo razmišljanja. Prej je bil trajnostni, nato zeleni, danes pa imamo krožni način življenja. SRIP se ni direktno vključeval v področje turizma, sodelovali so predvsem z gospodarstvom, šolstvom,… povezovati pa se je potrebno tudi čezmejno.
Glede povezave SRIP s turizmom in krožnim gospodarstvom je povedala, da so (nehote) povezani, saj se prepletajo področja, pomembna je IKT podpora, stične točke pa so tudi na področju energije, krožni vodnih sistemov, odpadkov – upravljanje z odpadki(hrana, tehnični elementi), krožnih poslovnih sistemov (LCA, trajnostne mreže in procesi),…
Jana Apih, Zavod Tovarna trajnostnega turizma Goodplace je povedala, da destinacije, ki bi želele biti vključene v zeleno shemo morajo najprej ustvariti ustrezno ekipo (predstavniki oddelka za varstvo narave, snaga, komunala,.. ). Končni rezultat čez katerega gredo občine so priporočila, kjer so zajete njihove šibke točke. Ko se začne prenašati na turistično destinacijo se dostikrat pokažejo problemi, takrat tudi dostikrat deležniki šele prvič sedejo skupaj. Skupine morajo biti aktivne, saj je cilj priprava akcijskega načrta, ki ga nato potrdi občinski svet. Upravljavci turizma vzpostavijo ključe sektorske povezave v destinaciji. Glede povezovanja turističnih podjetij je povedala, da ni posebnih izobraževanj ali izdelanih modelov, zato je potrebnega dosti dela. Z upravljavci izvajajo delavnice s podjetji, ki imajo multiplikativni učinek, gre za prenos zavedanja, na čemer je potrebno največ delati. Kot zanimivost je izpostavila, da je Slovenija edina na svetu, kjer imamo več destinacij kot je ponudnikov. Prav tako je povedala, da so začele občine ukvarjati s tem, da se bi (certificirani) hotelirji vključili.
Saša Kek je dala, da zna biti, da je več destinacij tudi rezultat dobro organiziranega podpornega okolja.
Igor Kos iz Inštituta za krožno gospodarstvo WCYLE je kot prvo izpostavil problem ponudb za javno naročanje in dejstvo ali je sploh dovolj ponudnikov, ki bodo lahko zagotavljali ponudbo oziroma izvajali naročilo. Kot rešitev je navedel, da bi občine to lahko reševale z dolgoročnimi naročili in tako spodbudile ponudnike, da se združijo, za kratkoročna naročila se jim to namreč ne splača.
Prav tako je izpostavil, da se morajo mesta/ občine / funkcionalna območja zavedati njihove vloge in položaja ter izvajati določene aktivnosti, katere pa lahko izvajajo le na podlagi predhodnih raziskav, sicer ne bodo vedele kaj naročati oziroma kaj potrebujejo. Ukrepati je potrebno zdaj, saj bo kasneje prepozno. Gre za nov poslovni model, gre za odstopanje od linearnega sistema in zato so potrebna nova znanja, sodelovanje,… navedel je primer MOMB, kjer se komunalna podjetja prej niso pogovarjala, sedaj je vzpostavljena komunikacija, sodelujejo pa tudi preko Evropskih projektov. Skozi obstoječe strukture, niso bili sposobni zagotavljati takih kapacitet, zato je nastal institut. Javno naročane je en od vzvodov za izvajanje turističnih shem. Degradirano območje je problem, jih je je v MB kar nekaj, rane iz preteklosti. Z novimi pristopi se poskušajo temu izogibati.
