Čeprav se revščina razlikuje od države do države, je njena temeljna skupna značilnost, da prizadeva dostojanstvo človeka, njegov osebni razvoj, ugled v delovnem in življenjskem okolju. Na današnji stopnji razvoja, v 21. stoletju, je družbeni sistemi ne zmorejo odpraviti, pa naj si gre za razviti ali nerazviti del sveta. To velja tudi za Slovenijo. V monografiji Socialna država in revščina skupina avtoric in avtorjev opozarja na problem revščine in socialne izključenosti ter išče načine, kako revščino odpraviti. Monografija v elektronski obliki je prosto dostopna na spletni povezavi: Socialna država in revščina | Univerzitetna založba Univerze v Mariboru (um.si)

Avtorice in avtorji monografije bodo ključne ugotovitve predstavili na konferenci Socialna država in revščina, ki bo 23. januarja 2023 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, z začetkom ob 8.30. Program konference najdete tukaj.

Udeležba na konferenci je brezplačna in je mogoča na podlagi prijave na povezavi: Prijavni obrazec – Socialna država in revščina – 23. 1. 2023 (google.com). Prijave se zbirajo do 19. januarja 2023.

Seznanjamo vas z objavljenim javnim razpisom za sofinanciranje energetske  prenove večstanovanjskih stavb v javni lasti (oznaka NOO_VSSVJL_2022), ki se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost znotraj razvojnega področja Zeleni prehod, komponenta Trajnostna prenova stavb (C1 K2), naložba v energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v javni lasti.

• Celoten dopis ministrstva za infrastrukturo prilagamo tukaj.

Ker bi želeli glede na izraženi interes občin na ministrstvu proučiti možnosti za dopolnitev predmeta sofinanciranja po tem javnem razpisu tudi s projekti celovitih energetskih prenov večstanovanjskih stavb v neposredni lasti/solasti občin, pri čemer bi se z občinami razširilo tudi potencialno skupino vlagateljev, prosijo, če jim lahko posredujete naslednje podatke:

• seznam večstanovanjskih stavb v neposredni lasti/solasti občin, s katerimi bi v primeru morebitne spremembe tega javnega razpisa občine lahko participirale kot vlagatelj,
• navedbo o pravnoorganizacijski obliki subjektov, ki upravljajo tovrstna stanovanja v lasti/solasti občin ali navedbo, da je občina sama upravljavec.

MzI naproša, da  zadevne podatke posredujete do 17. 1. 2023 na elektronski naslov mzi.pp-eps@gov.si.

Prijazno vabljeni k sodelovanju!

Ministrstvo za infrastrukturo je dne 23. 12. 2022 v Uradnem listu RS (Ur. l. RS, št. 161/2022) in na spletni strani https://www.energetika-portal.si/ objavilo Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove večstanovanjskih stavb v javni lasti (oznaka NOO_VSSVJL_2022), ki se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost znotraj razvojnega področja Zeleni prehod, komponenta Trajnostna prenova stavb (C1 K2), naložba v energetsko prenovo večstanovanjskih stavb v javni lasti. Predmet sofinanciranja so projekti celovite energetske prenove večstanovanjskih stavb v (so)lasti javnih stanovanjskih skladov, katerih ustanovitelj je/so občina/občine ali Republika Slovenija in ki so pravne osebe javnega prava.

Okvirna višina nepovratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je na razpolago za sofinanciranje naložb po tem javnem razpisu v letih 2023, 2024 in 2025, znaša 5.000.000 EUR. S sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost bodo upravičeni stroški sofinancirani največ do višine 250,00 EUR na kvadratni meter (m2) neto tlorisne površine stavbe/stavb oziroma delov stavbe/stavb, ki je/so predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu. Javni razpis bo odprt, dokler proračunska sredstva ne bodo izčrpana.

Prvi rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije je 13. 3. 2023.

Sodelujte z mesti širom Evrope pri iskanju odgovorov na skupne urbane izzive.

ODPRTJE RAZPISA: 9. 1. 2023
PRIJAVE DO: 31. 3. 2023

Akcijsko omrežje sestavlja od 8 do 10 partnerskih mest vseh velikosti – občin, lokalnih oblasti, razvojnih agencij ter metropolitanskih ali regionalnih institucij, ki prihajajo iz različnih držav EU in iz različnih regij. Vodi jih mesto v vlogi vodilnega partnerja, skupaj s potrjenim URBACT strokovnjakom, ki nudi strokovno pomoč in usmerja na poti k spremembam za boljša mesta.

Partnerji se bodo podali na dve in pol leti trajajočo pot soočanja z izbranim urbanim izzivom, aktualnim za vsa sodelujoča mesta, ali da bi izboljšali lokalne politike, povezane z določeno temo.

Ne glede na to, ali je cilj vašega mesta reševanje vprašanj mobilnosti, kulturne dediščine, finančnega inženiringa, energetskega prehoda ali katere koli druge teme, vas URBACT vabi, da naredite naslednji korak in razmislite, kako so lahko te celostne teme del problema – ali celo rešitve.

V Uradnem listu je bil 30. 12. 2022 objavljen Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah v višini 10 milijonov evrov. Razpis je namenjen izboljšanju funkcionalnosti, varnosti ter kakovosti javne turistične infrastrukture, namen razpisa pa je tudi dvigniti kakovost storitev in doživetij turistov. Na razpolago je 10 milijonov evrov sredstev, ki jih zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost, javni razpis pa je v Načrtu za okrevanje in odpornost uvrščen v razvojno področje Pametna, trajnostna in vključujoča rast.

Razpis je primarno namenjen lokalnim skupnostim na območju vodilnih turističnih destinacij oziroma destinacij, ki so imele po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije vsaj 5.000 prihodov turistov v letu 2021 ali imajo vsaj 10.000 dnevnih obiskovalcev letno. Prijavijo se lahko tudi javni zavodi, ki delujejo na področju turizma in javni zavodi za upravljanje zavarovanih območij ter zveze društev, ki delujejo na področju turizma. Podrobnejši pogoji za prijavo so opredeljeni v javnem razpisu.

Višina sofinanciranja lahko znaša do največ 80 % vrednosti upravičenih stroškov – razen v primeru parkirne površine, kjer lahko znaša višina sofinanciranja do največ 40 % vrednosti upravičenih stroškov. Najnižja višina pomoči v okviru tega javnega razpisa znaša 10.000 evrov in najvišja višina pomoči 350.000 evrov.

Upravičenci lahko vloge oddajo v dveh rokih, in sicer do 3. aprila 2023 in do 5. junija 2023.

Povezava do razpisa: Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah

• Vlada sprejela predlog novele Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

Namen je spremeniti in dopolniti obstoječi Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK), saj je bila 30. decembra 2022 sprejeta Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. S slednjo je vlada regulirala cene električne energije za mikro, mala in srednje velika podjetja do 30. junija 2023. Zaradi omenjene uredbe je potrebno prilagoditi ZPGOPEK, in sicer da ta ista mikro, mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirano ceno električne energije, niso hkrati upravičena tudi do pomoči za gospodarstvo za električno energijo po ZPGOPEK za čas trajanja regulacije. Sprememba vpliva tudi na izvajanje ukrepov za ohranitev delovnih mest, saj so pogoji za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo vezani na pogoje pri pomoči za gospodarstvo.

Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirano ceno elektrike in zato niso upravičena do pomoči za gospodarstvo za prve pol leta, ne morejo koristiti ukrepov Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za ohranjanje delovnih mest.

Mikro, mala in srednje velika podjetja, ki poleg električne energije uporabljajo morda tudi zemeljski plin ali tehnološko paro, so nespremenjeno upravičena do pomoči za gospodarstvo za ta dva energenta skladno s pogoji v veljavnem zakonu kot tudi do drugih ukrepov v zakonu.

Predlog zakona bo obravnavan po nujnem postopku, da bi se preprečile težko popravljive posledice dviga cen energentov za delovanje države, posebej na področju gospodarstva.

• Vlada potrdila  predlog novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

Evidenca o izrabi delovnega časa je ena izmed evidenc na področju dela in socialne varnosti, ki jo predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) in z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.

Ključne spremembe

Za namen tega zakona se predlaga dopolnitev definicije delavca tako, da se kot delavec šteje tudi delavec, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

Za zagotovitev učinkovitejšega inšpekcijskega nadzora se predlaga, da se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo tudi podatki o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, o opravljenih urah v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, opravljenih urah v neenakomerno razporejenem delovnem času in začasno prerazporejenem delovnem času ter seštevek ur za daljše obdobje.

Predlagana je obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne ter pravica delavca, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa.

Predlaga se obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani vso delovnopravno dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.

Predlog sprememb in dopolnitev ZEPDSV vključuje tudi vprašanje načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za določene delodajalce, in sicer predvideva obvezno uvedbo elektronskega načina vodenja evidence o izrabi delovnega časa za delodajalce, ki jim bo izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po ZDR-1 ali zaradi vodenja evidenc po ZEPDSV ter možnost vzpostavitve elektronskega načina vodenja evidence v primerih, ko so predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podali delavci  (preko sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika).

• Vlada spremenila Uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja

Uredba o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja določa najvišjo drobnoprodajno ceno za mikro, mala in srednja podjetja, ki so končni odjemalci, kot to določa Zakon o oskrbi z električno energijo.

Uredba je med drugim določala, da omejena cena velja za 90% porabe odjemalca, pri tem pa se je kot referenca upoštevala poraba v letu 2021. Poraba v letu 2021 je bila zaradi epidemije netipična, 90% porabe iz leta 2021 bi za mnoga podjetja pomenilo zelo nizko vrednost. V zvezi s tem je ministrstvo prejelo zelo veliko pripomb in predlogov. V spremembi uredbe je zato  zapisano, da se kot referenca vzame mesečna poraba v obdobju od 1. julija 2021 do 30. junija 2022, v času, ko je bila poraba  po epidemiji že normalna. Jasno je določeno tudi, da se upošteva referenčno porabo istega meseca  in to ločeno, za vsako tarifo posebej.

Za odjemalce, ki so bili prvič priključeni po 1. juliju 2022, in pretekle porabe nimajo, se upošteva 90% dejanske porabe.

(Vir: Vlada RS, nj)