Odločba o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2023
Vlada je izdala Odločbo o sofinanciranju dvojezičnosti in uresničevanja ustavnih pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v letu 2023 (odločba).
ZFO-1 v tretjem odstavku 20. člena določa, da se občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, oziroma samoupravnim narodnim skupnostim v teh občinah, za vsako proračunsko leto zagotovijo sredstva v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin. V letu 2023 ob višini povprečnine 700 evrov znaša 0,15 % skupne primerne porabe občin oziroma obseg z odločbo zagotovljenih sredstev 2.152.004,00 evra, kar je dobrih 8 odstotkov več kot leto prej. S to odločbo zagotovljena sredstva se bodo Mestni občini Koper in Občinam Ankaran, Izola, Piran, Lendava, Moravske Toplice, Dobrovnik, Hodoš, Šalovci ter Madžarski narodni samoupravni skupnosti Občine Šalovci, ki je podala zahtevo za neposredno financiranje, nakazala v roku desetih delovnih dni po vročitvi odločbe.
Predlog novele Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah
Vlada je določila besedilo predloga novele Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe za gradnje in storitve. Z novelo se obstoječi zakon celovito usklajuje z besedilom evropske direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.
Predlog novele zakona ureja razlikovanje med koncedenti oziroma podeljevalci koncesije, ki delujejo na klasičnem področju (tako imenovani javni naročniki), in tistimi koncedenti, ki delujejo na infrastrukturnem področju in podeljujejo koncesije za izvajanje dejavnosti na tem področju (tako imenovani naročniki).
Z novelo dopolnjujemo tudi določbe obstoječega zakona, ki urejajo izvajanje koncesije s podizvajalci, in ustrezno prenašamo določbe glede izračuna najdaljšega trajanje koncesijskega obdobja.
Dopolnjujemo tudi določbe glede spreminjanja koncesijske pogodbe v času trajanja, in sicer dodajamo določbo, da je za vse spremembe, ki niso izjema po omenjenem zakonu, treba izvesti nov postopek izbire koncesionarja, saj po mnenju Evropske komisije obstoječa določba ni dovolj jasna.
Informacija o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost
Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost.
Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb, ki se financirajo s sredstvi evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost (mehanizem).
Slovenija naj bi evropska sredstva za izvajanje NOO pridobila v 10 obrokih za nepovratna sredstva in 6 obrokih za posojila. Plačila obrokov so pogojena z doseganjem mejnikov in ciljev, ki so dogovorjeni z Evropsko unijo v Izvedbenem sklepu Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo.
Prvi zahtevek za plačilo nepovratnih sredstev v vrednosti 57 milijonov evrov bruto je Slovenija Evropski komisiji (EK) posredovala 20. oktobra 2022. Zahtevek je v procesu obravnave.
Časovnica pošiljanja drugega zahtevek za plačilo in njegova sestava bosta odvisni od uspešnosti doseganja mejnikov/ciljev na drugem in tretjem obroku za nepovratna sredstva ter na prvem obroku za posojila. Prav tako bo na proces pošiljanja zahtevka vplivala prilagoditev NOO, s katero bo vlada naslovila nižjo alokacijo nepovratnih sredstev (po podatkih EK iz junija 2022 bo Slovenija zaradi boljše razvitosti v letu 2021 upravičena do 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev, kot načrtovano), objektivne okoliščine (inflacija) in cilje načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov. Prilagoditev ukrepov NOO, ki jo bo morala država uskladiti z EK, bo lahko pomenila tudi prilagoditev nekaterih mejnikov in ciljev ter s tem sestavo obrokov.
Strateški svet za zdravstvo
Naloge strateškega sveta so, da na področju zdravstva za predsednika vlade pripravlja mnenja, strokovne usmeritve in predloge za pripravo predloga alternativ tipologij zdravstvenega sistema za prihodnjih 20 let; pripravo predloga modela mreže izvajanja zdravstvenih storitev, ki bi združevala zdravstvene in socialne storitve, bodisi na regionalni ali centralni ravni; proučitev financiranja zdravstvenega sistema, morebitnega preoblikovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter prilagoditve obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; pripravo predloga za izboljšanje sistema vodenja kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave v socialnovarstvenih zavodih; pripravo predlogov za čim prejšnje povečanje digitalizacije v zdravstvu; iskanje in predlaganje načinov za spodbujanje medgeneracijske solidarnosti na področju zdravstva; iskanje povezav med pravom, medicino in družbo s ciljem, da bi zagotovili za vse enake pravice do zdravstvene in socialne varnosti; pripravo okvirnega predloga potrebnih sistemskih sprememb za prenovo zdravstvenega sistema.
(Vir: Vlada RS, ur)