182. dopisna seja
Amandma k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah
Vlada Republike soglaša s predlogom spremembe amandmaja k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) – skrajšani postopek.
Predlagan je amandma k 2. členu Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki se nanaša na posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po predlogu amandmaja se posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih uredijo ponovno v enem členu, in sicer z dodanimi spremembami in dopolnitvami.
Amandmaji k Predlogu Zakona o katastru nepremičnin
Vlada soglaša s predlogom dopolnitve amandmajev in sprememb amandmajev k Predlogu Zakona o katastru nepremičnin. Zaradi zagotovitve usklajenosti z amandmiranim sedmim odstavkom 48. člena se spremeni tudi dosedanji deveti odstavek 48. člena. V besedilu prvotno vloženega amandmaja k 57. členu se črta del besedila, ki dejansko spada pod obrazložitev. V 56. členu se z novim amandmajem odpravlja neusklajenost določb, ki je nastala s sprejetjem amandmaja k 48. členu.
62. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada je na seji podaljšala epidemijo za 30 dni.
63. redna seja Vlade Republike Slovenije
Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025
Vlada je sprejela besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 in ga posredovala Državnemu zboru v obravnavo in sprejem po rednem postopku.
Sprejem Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025, strateškega dokumenta za naslednje petletno obdobje, je pomemben, ker zagotavlja stroki in politiki trdno podlago za premišljeno in sistematično usmerjanje jezikovne situacije v slovenski družbi. Nova resolucija se osredotoča na področja jezikovnega izobraževanja in jezikovne opremljenosti, na splošno jezikovno kulturo in jezikovno krajino ter na bližnje predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2021.
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 je urejena v 9. členu Zakona o učinkoviti rabi energije, kjer vlada na predlog Ministrstva za infrastrukturo sprejme Dolgoročno strategijo prenove nacionalnega fonda obstoječih javnih in zasebnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v visoko energetsko učinkovit in razogljičen stavbni fond do leta 2050.
Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050 (DSEPS 2050) se nanaša na opredeljuje pristope in politike k razogljičenju nacionalnega stavbnega fonda do leta 2050 ter opredeljuje ukrepe, ki podpirajo krovna cilja na področju stavb, zapisana v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN). Strategija tako opredeljuje in nadgrajuje obstoječe in nove ukrepe, s katerimi bodo ti cilji doseženi.
Prenova stavb je dolgoročna naloga, ki bo v prihodnjih letih postopoma zajela celoten stavbni fond, hkrati pa ima velik vpliv na kakovost notranjega okolja. Več kot 75 odstotkov današnjih stavb bo predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi. Večja vlaganja v prenovo posamične stavbe lahko pričakujemo ob novih spoznanjih glede neustreznosti odpornosti stavb v povezavi z ogrožanjem človeških življenj, ob morebitnih poškodbah, kot so posledica staranja materiala ali nesreč (potres, poplava, plazovi ipd.), pri pogojih normalnega scenarija pa okvirno šele vsakih 30 let (npr. zamenjava lastništva, sprememba namembnosti, zastarelost in iztrošenost).
Poslovna politika Stanovanjskega sklada do leta 2025
Vlada je sprejela poslovno politiko Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS), javnega sklada, 2021–2025. Poslovna politika SSRS 2021–2025 predstavlja ključne strateške usmeritve delovanja sklada, prikaz realizacije predhodne poslovne politike SSRS (2017–2020) ter skladno z Zakonom o javnih skladih (ZJS-1) tudi prikaz predvidenih dejavnosti, programov in nalog za posamezna področja in ukrepe v tem obdobju, in sicer tudi glede na usmeritve ter cilje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25), njenem drugem – zadnjem srednjeročnem obdobju od leta 2021 do leta 2025.
Uvrstitev projektov v Načrt razvojnih programov za obdobje 2021- 2024
Vlada je sprejela sklep, na podlagi katerega se v Načrt razvojnih programov za obdobje 2021–2024 uvrstijo sledeči projekti: Spodbujanje naložb v gospodarstvu, Spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov ter Program madžarske narodne skupnosti 2021–2024, ki izhajajo iz evidenčnega projekta za razvoj območij narodnih skupnosti in skupine projektov za regionalni razvoj.
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES
Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES.
Republika Slovenija pozdravlja in podpira predlog uredbe ter njen namen, da jasno opredeli odgovornosti digitalnih platform v vlogi posrednikov in njihove obveznosti pri zagotavljanju storitev končnim uporabnikom, s čimer bo izboljšana njihova spletna varnost in zaščita temeljnih pravic. Strinja se, da obstoječa zakonodaja ni več kos aktualnim izzivom in tveganjem, zato je nujno treba harmonizirati pravila o zagotavljanju posredniških storitev na notranjem trgu, da se vzpostavi varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter da čim prej pridemo do pravilno delujočega digitalnega trga. Predlagana uredba je dobro izhodišče za pripravo usklajene zakonske ureditve delovanja posredniških digitalnih platform.
Novela Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030
Vlada je določila besedilo Predloga Resolucije o spremembah in dopolnitvah Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. V gradivu so zajete spremembe in dopolnitve Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa (ReNPRP30), ki jo je leta 2016 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Glavna vsebina sprememb je vezana na vsebinsko uskladitev projektov, pri katerih so se v postopkih načrtovanja ukrepov v obdobju izvajanja ReNPRP30 zgodile spremembe, zato so posledično v veljavni resoluciji neustrezno opredeljeni, pri nekaterih ukrepih pa je bil spremenjen nosilec ukrepa.
V postopku prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor je na podlagi strokovnih podlag ugotovljeno, da je ukrepe treba izvajati z delno spremenjenimi izhodišči od tistih, ki so bila pričakovana v fazi priprave in sprejema ReNPRP30.
Vlada sprejela spremembo uredbe o izdaji priložnostnih kovancev v letu 2021
Vlada je s spremembo Uredbe o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2021 izdajo priložnostni kovanci, dopolnila seznam dogodkov, ob katerih se v letu 2021 izdajo priložnostni kovanci. Uredbo je dopolnila z izdajo dodatnih zbirateljskih kovancev ob 30. obletnici državnosti Republike Slovenije.
Z lani sprejeto Uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2021 izdajo priložnostni kovanci, je bilo določeno, da se v letu 2021 z izdajo priložnostnih kovancev obeležita 200. obletnica ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko in 300. obletnica Škofjeloškega pasijona. S spremembo uredbe je vlada določila, da se zbirateljski kovanci v letu 2021 izdajo tudi ob 30. obletnici državnosti Republike Slovenije.
Predlog stališča Republike Slovenije glede evropske direktive o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti
Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 in ga pošlje v odločanje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Zaradi hitro razvijajočega in kompleksnega kibernetskega prostora ter novih oblik groženj je EU 16. decembra 2020 predstavila novo strategijo kibernetske varnosti in predlog revizije Direktive o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v EU. Gre za predlog direktive, ki bo nadomestila Direktivo (EU) 2016/1148, katere sprejetje leta 2016 predstavlja prvi zakonodajni akt EU na področju varnosti omrežij in informacijskih sistemov oziroma sedaj kibernetske varnosti.
183. dopisna seja Vlade Republike Slovenije
Spremembe Poslovnika Vlade Republike Slovenije
Vlada je sprejela spremembo Poslovnika Vlade Republike Slovenije. Poslovnik Vlade RS se spreminja v delu, ki govori o pooblaščenih predlagateljih vladnega gradiva, in sicer se s spremembo širi krog pooblaščenih predlagateljev.
***
Odločitve vlade s sej vladnih odborov, 9.3.
Mnenje o noveli Zakona o vrtcih
Na seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje o noveli Zakona o vrtcih, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim mag. Markom Koprivcem, in ga bo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada predlagani noveli Zakona o vrtcih nasprotuje.
Skupina poslank in poslancev je z novelo predlagala tri nove rešitve na področju financiranja zasebnih vrtcev. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je ministrica, pristojna za izobraževanje, s sklepom februarja letos imenovala delovno skupino, v katero so imenovani po en predstavnik posameznega reprezentativnega združenja občin (Skupnosti občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Združenja občin Slovenije), predstavnik Skupnosti vrtcev Slovenije in predstavnik Združenja ravnateljic in ravnateljev vrtcev Slovenije ter pet predstavnikov Združenja zasebnih vrtcev Slovenije. Naloga delovne skupine je, da pripravi usklajen predlog za dopolnitev 34. člena Zakona o vrtcih, ki bo vključeval položaj občin, katerih izvirna naloga je zagotavljanje javne službe na področju dejavnosti predšolske vzgoje, pri odločanju o sofinanciranju zasebnih vrtcev, in sicer tako, da ga bo ministrstvo lahko predložilo kot predlog novele Zakona o vrtcih.
Načrt razvojnih programov 2021 – 2024 in projekt »Aktivnosti zmanjševanja energetske revščine (ZERO)«
Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada RS sklenila, da se v veljavnem Načrtu razvojnih programov 2021 – 2024 spremeni projekt »Aktivnosti zmanjševanja energetske revščine (ZERO)«. Z novelacijo investicijskega projekta se bo nadaljevalo izvajanje programa ZERO tudi v letih 2021 – 2023, in sicer je predvidena dinamika izplačil od letos do leta 2023 letno po 60.000 evrov. Skupaj bo tako za zmanjšanje porabe energije in vode v gospodinjstvih namenjenih 180 tisoč evrov do leta 2023.