Turizem smo ljudje. Slogan, ki je nekaj desetletij nazaj pustil pečat slovenski kolektivni zavesti, je danes v povezavi z razvojem najnovejših tehnologij kot so internet stvari, obdelava velikih zbirk podatkov, tehnologijo blockchain, umetno inteligenco ter navidezno ali obogateno resničnostjo ponovno aktualen. Na Bledu so se v okviru mednarodne 31. eKonference zbrali predstavniki raziskovalnega in poslovnega sveta ter predstavniki države in lokalnih skupnosti in si zastavili izziv: kako lahko Slovenija prevzame vodilno vlogo v razvoju turizma 4.0? Več o tem…

Na Nizozemskem je 14. in 15. junija potekal sestanek partnerjev v projektu CirCE, ki je posvečen širitvi krožnega gospodarstva v Evropi. Partnerji in deležniki v projektu so razpravljali o napredku in do sedaj prepoznanih priložnostih in ovirah za razvoj krožnega gospodarstva v sodelujočih regijah, posvetili pa so se predvsem razvoju skupne metodologije, določitvi indikatorjev krožnosti in prioretizaciji priložnosti, na poti do implementacije konkretnih pobud. Takšen analitični pristop z vrednotenjem priložnosti bo nudil trdno osnovo za kasnejšo izdelavo akcijskega načrta, ki bo vseboval tako priporočila za spremembo operativnega programa državi kakor tudi priporočila za oblikovanje lokalnih politik v smeri krožnega gospodarstva za občine. Partnerji in deležniki projekta CirCE so bili deležni tudi številnih predstavitev dobrih praks na področju krožnih inovacij v sektorju tekstil in grajeno okolje. Več o tem tukaj… 

Skupnost občin Slovenije je prejela prošnjo občine članice po posredovanju vprašanja, ki se nanaša na prakse ostalih občin glede odločb o odmeri komunalnega prispevka, zato vas vljudno naprošamo za informacije.

Občino zanima ali ima katera izmed občin že izdelano odločbo o odmeri komunalnega prispevka v skladu z novo zakonodajo (ZUreP-2)?

Odgovore na povpraševanje nam prosimo posredujte do ponedeljka, 2.7.2018 na naslov alja.babic@skupnostobcin.si.

Varuhinja človekovih pravic je na Skupnost občin Slovenije naslovila dopis v katerem obravnava problematiko prenormiranosti in omejene preglednosti ureditve zaračunavanja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpadnih voda. Za preprečitev nejasnosti v zvezi s to problematiko in zaradi varstva uporabnikov javnih dobrin določa 14. člen Zakona o gospodarskih javnih službah, da Republika Slovenija in občine ustanovijo telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov, pri čemer se telesa ustanovijo za posamezno ali za več gospodarskih javnih služb. Ta naj bi zastopala, usklajevala in oblikovala skupne interese in predloge glede izvajanja javnih služb, njihovega razvoja in financiranja. Njihova glavna vloga je, da zastopajo interes uporabnikov v razmerju do izvajalcev javnih služb in opozarjanje na pomanjkljivosti ter predlaga rešitve. Dopis Varuhinje človekovih pravic najdete tukaj

Varuhinja človekovih pravic je na SOS naslovila zahtevo po 6. členu ZVarCP za podajo stališča glede izpostavljene problematike. Zanima jo predvsem:

– v kolikšni meri občine skrbijo za ustrezno informiranost uporabnikov

– ali ste občine opazile izpostavljeno problematiko

– koko občine zagotavljate uresničevanje zaveze iz 14. člena ZGJS

– ali je vaša občina ustanovila takšno telo

– okvirno orišite delovanje tega telesa.

Vljudno vas prosimo, da vaše odgovore posredujete najkasneje do 27.7.2018 na Skupnost občin Slovenije, na naslov info@skupnostobcin.si, ki bo odgovore zbrala in jih v enotnem dokumentu posredovala Varuhinji.

15. septembra 2018 bo tretjič (in zadnjič) v zgodovini Slovenije organizirana nacionalna prostovoljska čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2018. “Še zadnjič” je zaveza in spodbuda, da čistilne akcije prenehajo simbolizirati poglavitno in edino okoljevarstveno aktivnost Slovenk in Slovencev. Akcija Očistimo Slovenijo 2018 bo letos tako predvsem svež in čist začetek za vedno čisto Slovenijo, ki jo bomo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov.

Prostovoljci bodo do konca poletja po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki so ga ustvarili tekom prvega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!. Tretjo soboto v septembru pa bo potekala čistilna akcija, v kateri bodo iz identificiranih divjih odlagališč odstranili zbrane odpadke. Čistilo se bo tudi vsa druga območja – sprehajalne poti, predele ob cestah, stanovanjske soseske, okolice šol in vrtcev ter tudi vode, nabrežnine in obale. K projektu so povabljeni vsi posamezniki in vse slovenske občine, tudi tiste, ki so čistilne akcije organizirale že spomladi. Ideja je, da v občinah, kjer ni potrebe po čistilni akciji, skupnost kljub temu na ta dan naredi kaj za obče dobro – se na primer loti urejanja zelenic in športnih igrišč, učnih poti, pleskanja otroških igral, popravljanja klopi v parku itd.

Namen letošnje akcije ni le čiščenje, veliko večji pomen bo na ozaveščanju o boljšem ločenem zbiranju odpadkov ter nenazadnje tudi o preprečevanju nastajanja odpadkov. Ni dovolj, da se vsako leto enkrat ali dvakrat čisti, pomembnejše je, da s skupnimi močmi poskrbimo, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več, hkrati pa, da čim več ljudi začne razmišljati o Zero Waste alternativah. S tem bomo na dolgi rok poskrbeli, da bo nastalo vedno manj odpadkov in čistilne akcije kot take sploh ne bodo več potrebne.

Tako kot v zadnji akciji leta 2012 je projekt tudi tokrat organiziran v sklopu globalne pobude Očistimo Svet 2018 (World Cleanup Day 2018). Slovenski prostovoljci bodo tudi tokrat del večmilijonske množice, ki bodo čistili svojo državo. Cilj globalnega projekta je združiti 5 % prebivalstva iz 150 držav v največji čistilni akciji, ki bo v vseh državah potekala prav na isti dan.

Občine članice vabimo, da se akciji pridružite, saj verjamemo, da je le s skupnimi močmi mogoče doseči dolgoročen pozitiven učinek na okolje, družbo in gospodarstvo.

 TUKAJ najdete povezavo do možnih okoljevarstvenih aktivnosti, ki bi jih lahko izvedli v vaši občini in tako izkoristili motivacijo občanov za skupno dobro. Tisti, ki ste že potrdili sodelovanje, preverite tabelo, ki so jo pripravili Ekologi brez meja – če imate še kakšen dodaten predlog za aktivnosti, jim ga lahko sporočite.

Ekologom brez meja prosimo sporočite:

• predlog lokalno prepoznavne osebe, ki bi lahko promovirala akcijo v vaši občini kot lokalni ambasador,
• ime kontaktne osebe z občine, na katero se lahko obrne občinski koordinator prostovoljec, ki bo povezoval in organiziral akcijo v občini.

Za več informacij in dodatna vprašanja se lahko oglasite tudi na lokalno@ocistimo.si.

182. redna seja Vlade RS

Spremenjena Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Vlada je na seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini ter jo objavi v Uradnem listu RS.

Sprememba uredbe je posledica sprememb indeksov življenjskih stroškov.

Uredba o podatkih v evidenci vrednotenja

Vlada je izdala Uredbo o podatkih v evidenci vrednotenja.

Uredba je nova evidenca, predvidena z  Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1), in je namenjena izvajanju množičnega vrednotenja nepremičnin, saj mu zagotavlja ustreznejšo tehnično in informacijsko podporo, zagotavlja sledljivosti sprememb tako podatkov kot tudi posplošenih vrednosti nepremičnin ter nudi podporo uvajanju novega postopka, predvidenega z  ZMVN-1. Po novem se bo torej pripis posplošenih vrednosti nepremičnin na podlagi modelov vrednotenja, ki jih v skladu z ZMVN-1 z uredbo določi vlada, izkazoval v evidenci vrednotenja in ne več v registru nepremičnin.

V evidenco vrednotenja se iz večnamenskih uradnih evidenc, zlasti iz nepremičninskih evidenc, ki se vodijo na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin, prevzemajo že zbrani podatki o nepremičninah, za katere modeli vrednotenja določijo, da vplivajo na posplošeno vrednost nepremičnin.

Uredba o dejanskih rabah zemljišč

Vlada je izdala Uredbo o dejanskih rabah zemljišč, katere podlaga za sprejem je novela Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-A).

ZEN-A določa osnovne vrste dejanskih rabe zemljišč, ki se vodijo v zemljiškem katastru: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, neplodna zemljišča in pozidana zemljišča. Podatki o dejanskih rabah zemljišč se prevzemajo iz posameznih evidenc podrobnejših dejanskih rab, ki se vodijo na podlagi zakonov (t.i. »matične evidence dejanske rabe zemljišč«). Geodetska uprava RS evidentira dejansko rabo zemljišč v skupnem sloju dejanske rabe zemljišč,  z grafičnim presekom pa  izračuna delež dejanskih rab zemljišč na parcelo.

252. dopisna seja Vlade RS

Določitev deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2018

Vlada RS je sprejela Sklep o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe (IJS) za leto 2018. Družba za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) mora prevzeti odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od IJS brezplačno, ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora DROE od vsakega IJS zagotoviti prevzem odpadne embalaže v teh deležih. Uredba tudi določa, da mora IJS omogočiti DROE, da redno prevzema odpadno embalažo v zbirnem centru in centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. Če ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več DROE, mora IJS zagotoviti vsaki od njih prevzem odpadne embalaže v teh deležih.

Poročilo o ukrepanju in intervencijskih stroških ob hitrem taljenju snega, obilnem deževju in močnem vetru v Republiki Sloveniji med 9. in 18. decembrom 2017

Vlada je na dopisni seji sprejela Poročilo o ukrepanju in intervencijskih stroških ob hitrem taljenju snega, obilnem deževju in močnem vetru v Republiki Sloveniji med 9. in 18. decembrom 2017

Poročilo o posledicah hitrega taljenja snega, obilnega dežja in neurij z močnim vetrom, ki so med 9. in 18. decembrom 2017 prizadeli Gorenjsko, Koroško, Ljubljansko, Notranjsko, Obalno, Podravsko, Posavsko, Dolenjsko, Severnoprimorsko, Vzhodnoštajersko, Zahodnoštajersko in Zasavsko regijo, obsega splošne vremenske razmere in izdana opozorila v navedenem obdobju, opis posledic, pregled klicev na številko za klic v sili 112, odziv pristojnih organov in reševalnih služb, mednarodne aktivnosti, obveščanje javnosti, intervencijske stroške in ocenjevanje nastale škode.

Skupaj intervencijski stroški znašajo 6.468.207,54 evra.

RS podpira predlog spremembe direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture

Vlada je na seji sprejela stališče, da RS podpira spremembe direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture.

Glavni cilji spremembe direktive se nanašajo na izboljšanje spremljanja ugotovitev v postopku varnega upravljanja cestne infrastrukture ter spodbujanje usklajevanja in izmenjave znanja med državami članicami o teh postopkih, zaščita ranljivih udeležencev v primeru, izboljšanje uporabe novih tehnologih ter prizadevanje za visoko raven varnosti v cestnem prometu. S spremembami se delovno področje direktive širi na državne ceste, kar pomeni, da se bodo enotno pregledovale tudi državne ceste, ki jih upravlja Direkcija RS za infrastrukturo. Natančneje se določa tudi izvajanje direktive v predorih, kar je bilo do sedaj nedefinirano.

Vlada sprejela pojasnila v zvezi z zaključki posveta »Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga izvaja skupnost (CLLD) danes in jutri«, sprejetimi na 7. seji Državnega sveta RS

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela pojasnila v zvezi z zaključki posveta »Izvajanje lokalnega razvoja, ki ga izvaja skupnost (CLLD) danes in jutri«, sprejetimi na 7. seji Državnega sveta RS 16. 5. 2018.

Podana pojasnila Vlade RS v zvezi s posameznimi zaključki:

K 1. in 2. zaključku, ki govorita o nujnosti spodbujanja in krepitve programa CLLD, Vlada RS pojasnjuje, da je bilo izvedenih že veliko aktivnosti za napredek pri izvajanju ukrepa, kot so  večkratna sprememba Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljnjem besedilu: Uredba CLLD) z namenom skrajšanja in poenostavitve postopkov ter zmanjšanem administrativnih bremen.

K 3. zaključku, ki se nanaša na skrajšanje rokov za pregled operacij in potrditev projektov, Vlada RS pojasnjuje, da je bila s tem namenom spremenjena Uredba CLLD, ki vključuje poenostavitve obračunavanja stroškov, ki bodo zmanjšale administrativno obremenitev upravičencev in organov pristojnih za obravnavo vlog in zahtevkov.

K 4. zaključku, da je s prednostno obravnavo zahtevkov potrebno LAS omogočiti normalno delovanje, Vlada RS pojasnjuje, da MGRT tekoče pregleduje in izplačuje zahtevke, na ARSKTRP pa se je povečala ekipa za obravnavo zahtevkov za izplačilo. Enako pojasnilo podaja tudi k 9. zaključku, ki pravi, da se vse LAS v Sloveniji soočajo s problemom financiranja lastnega delovanja, ker nimajo sredstev, da bi premostile čas do izplačila zahtevkov. Vlada RS podobno pojasnjuje tudi k 6. zaključku.

K 5. zaključku, da je vodilne partnerje LAS je treba seznaniti z internimi navodili, ki so podlaga za pregledovanje in potrjevanje operacij in zahtevkov podukrepov ter pripraviti navodila, ki bodo nedvoumno zagotavljala pravilno pripravo vlog in zahtevkov, Vlada RS pojasnjuje, da so navodila o upravičenih stroških objavljena javno, da se redno izvajajo spletni seminarji, prav tako pa ARSKTRP vsem LAS pošilja mesečne novice v katerih obvešča glede nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti vlog in zahtevkov za izplačilo. Podobno Vlada RS pojasnjuje k 10. zaključku.

K 8. zaključku, da so bile pri pripravi strategij lokalnega razvoja definicije upravičenih območij (ruralna naselja) za izvajanje operacij podprtih s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljnjem besedilu: ESRR) oblikovane teoretično in brez razumevanja dejanskega funkcioniranja lokalnega okolja, Vlada RS pojasnjuje, da so v začetku programskega obdobja vsi deležniki sodelovali pri pripravi temeljnih dokumentov in Uredbe CLLD ter da gre pri Operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 v okviru ESRR za reševanje urbane problematike v manjših mestnih in urbanih območjih.

K 12. zaključku, da je potrebno izboljšati pretok informacij med vladnimi resorji, tudi med službami znotraj posameznih resorjev in med samimi zaposlenimi, Vlada RS pojasnjuje, da je za ta namen imenovan Koordinacijski odbor CLLD.

K 13. zaključku, ki se navezuje na usposobljenost prijaviteljev projektov za delo na evropskih projektih, Vlada RS pojasnjuje, da se nekatera pravila med skladi razlikujejo ter da jih je treba pri izvajanju projektov CLLD tudi upoštevati.

K 14. zaključku, ki pravi, da je zaradi pravilne obravnave vlog na LAS nujna jasna definicija povezanih oseb, Vlada RS pojasnjuje, da se različne oblike povezanosti preverjajo preko spletne aplikacije AJPES.

K 15. zaključku, da naj se pravila in dinamika javnih pozivov za operacije podukrepa »Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine« uskladijo in naj se poveča obseg sredstev za ta namen, Vlada RS pojasnjuje, da se je dinamika objave javnih razpisov predhodno uskladila z LAS, sredstva pa so določena v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

K 16., 17. in 18. zaključku, ki se nanašajo na to, da mora Slovenija v okviru razprave o večletnem finančnem okviru po 2020 zavzeti bolj aktivno vlogo sooblikovalca zakonodajnih predlogov, da je potrebno pričeti s pripravami na novo programsko obdobje ter da je potrebno oblikovati delovno skupino za pripravo predloga enotnega stališča Slovenije k evropski finančni perspektivi 2021–2027, v katerem je treba oblikovati tudi predloge ukrepov za izvajanje programa CLLD po 2020, Vlada RS pojasnjuje, da je nujno potrebno čim prej pričeti z aktivnostmi in usklajevanji enotnega stališča Slovenije k evropski finančni perspektivi 2021–2027.

K 19. in 20. zaključku, da je z vidika uresničevanja cilja programa CLLD, to je zagotavljanje in spodbujanje socialnega vključevanja ter zmanjševanja tveganja za določene skupine prebivalstva, potrebno v izvajanje programa CLLD po 2020, poleg trenutno sodelujočih treh skladov enakovredno vključiti tudi Evropski socialni sklad ter da je potrebno povečanje sredstev namenjenih za izvajanje CLLD iz 5% na 15%, Vlada pojasnjuje, da ima tudi v prihodnjem programskem obdobju pristop »od spodaj navzgor« izjemno pomembno vlogo ter da se bo izvajanje CLLD nadaljevalo. Podobno pojasnjuje, tudi k 21. zaključku.

(Vir: Vlada RS, ur)

Skupnost občin Slovenije (SOS) je v letu 2016 na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila za dobavo zemeljskega plina in ekstra lahkega kurilnega olja za obdobje treh let. SOS je z izbranim ponudnikom sklenil okvirni sporazum za obdobje 36 mesecev. Okvirni sporazum je naročnik sklenil z enim ponudnikom za posamezen sklop.

Skupnost občin Slovenije (SOS) je v letu 2015 na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila za dobavo električne energije za potrebe občin in ostalih javnih ustanov.

Veljavnost krovnega okvirnega sporazuma in tudi posamičnih okvirnih sporazumov poteče s 31. 3. 2019. Zato bo SOS na podlagi zadostnega števila prejetih pooblastil zainteresiranih (občin, njenih zavodov, ipd.) izvedla nov postopek oddaje skupnega javnega naročila in z izbranim(i) ponudnik-om/-i sklenila krovno pogodbo, ki bo podlaga za sklenitev posamičnih pogodb med posamičnimi naročniki in izbran -im/-i ponudnik -om/-i.

Naročilo se bo oddalo za obdobje štirih (4) let – 48 mesecev.

V kolikor bi želeli pristopiti k skupnem javnem naročilu, najdete na sledečih povezavah dopis in potrebne dokumente, ki jih izpolnjene posredujete na naslov ursa.rupar@skupnostobcin.si najkasneje do 3. 8. 2018:

• POVABILO K PRIJAVI UDELEŽBE V POSTOPKU SKUPNEGA JN ZA DOBAVO ELEKTRIČNE ENERGIJE
  (prosimo, da si natančno preberete predmetni dopis)
• priloga 1 – Obrazec pooblastilo – elektrika SOS
• Priloga 2 – Potrebe naročnika – seznam MERILNIH MEST
• Priloga 3 – 5.2_pooblastilo_za_posredovanje_merilnih_podatkov_sodo

Ob tem občine naprošamo, da obvestilo oziroma povabilo posredujete tudi na naslove vaših javnih zavodov.

Mesta igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega in zdravega okolja ter uspešnega družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja. Da so mesta pri tem uspešna in hkrati privlačna za delo in življenje, je ključno dobro usmerjanje njihovega razvoja in sodelovanje različnih deležnikov in uporabnikov mesta. V luči priprav na svetovni dan Habitata, ki ga obeležujemo prvi ponedeljek v oktobru, želimo spodbuditi razmislek o naših mestih in bivanju ter širši javnosti predstaviti različne vidike razvoja mest in pomen dobrega urbanega razvoja.

S tem namenom je ministrstvo za okolje in prostor razpisalo natečaj za kreativno predelavo besedila Nove urbane agende, ki je najpomembnejši dokument na področju trajnostnega urbanega razvoja na svetovni ravni.

Vabijo podjetja, organizacije, društva, zavode, samostojne podjetnike in kulturne delavce, da predstavite vsebine agende na svoj način in jih približate splošni javnosti.

Rok za predložitev prijav: 24. 8. 2018 do 12:00 ure.

Povezava na prijavo natečaja: http://www.mop.gov.si/si/javne_objave/javni_natecaji/

Za večino neformalnih izobraževanj, ki so bila izvedena od od 1. 9. 2017 do vključno 31. 8. 2018, lahko pridobite povrnjena sredstva. Najvišja skupna višina sredstev, ki jih lahko pridobite je 813,33 EUR. Rok za oddajo vlog: od 25. 5. 2018 do porabe sredstev, vendar najdlje do 5. 9. 2018 (zadnji rok za oddajo vlog) Več informacij najdete tukaj.

S klikom tukaj lahko dostopate do informacije o nagradi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za civilno družbo za leto 2018, katere namen je odlikovanje in spodbujanje pobud organizacij civilne družbe in/ali posameznikov, ki so znatno prispevali h krepitvi evropske identitete in povezovanja. Rok za predlaganje kandidatov se izteče 7. septembra 2018.

Skupnost občin Slovenije prejela prošnjo po sodelovanju občin v raziskavi o poznavanju in implementaciji Zakona o športu (Zšpo-1) na lokalnem nivoju, ki jo izvaja Varuh športnih pravic, Rožle Prezelj. Dopis TUKAJ.

Cilj raziskave je med drugim ugotoviti, kako občine rešujejo prilagajanje občinskih odlokov o sofinanciranju programov športa zakonskim določbam in ugotoviti splošni nivo pravnega poznavanja urejanja športa v Republiki Sloveniji. V ta namen je oblikovan kratek in enostaven spletni vprašalnik.

Vprašalnik, ki vam ne bo vzel več kot 5 minut časa, je dostopen na naslednji povezavi: https://survey.cjm.si/a/103

Prosim vas, če se lahko na anketo odgovorite najkasneje do 4. julija 2018.

Občine boste s sodelovanjem pomembno prispevale h kakovosti zbranih podatkov. Mnenj občin ne morejo nadomestiti odgovori drugi sodelujočih, zato je pomembno, da na anketo odgovori čim več občin.

Če bi v zvezi z anketo potrebovali dodatne informacije: telefon: 01/400 4631 oziroma 051/388 361 ali na elektronski naslov: rozle.prezelj@gov.si.

Mednarodni projekt LOCAL4GREEN (2016 – 2019; https://local4green.interreg-med.eu/; https://www.facebook.com/local4green/) iz programa Interreg Mediteran je usmerjen v pomoč lokalnim oblastem pri oblikovanju in vzpostavljanju inovativnih lokalnih fiskalnih politik, ki so usmerjene v spodbujanje obnovljivih virov energije (OVE) v javnem in zasebnem sektorju ter gospodinjstvih. V konzorciju iz devetih držav sredozemskega območja Slovenijo zastopa Gradbeni inštitut ZRMK kot projektni partner, pridruženi partnerji pa so Lokalna energetska agencija Gorenjske ter občini Kamnik in Kočevje, ki nastopata hkrati kot pilotni občini; osmerico pilotnih občin dopolnjujejo Grosuplje, Ivančna Gorica, Kranj, Križevci, Lenart in Trebnje.

Lokalne skupnosti so, skupaj z gospodarstvom in nevladnimi organizacijami, motor trajnostnega razvoja. Teoretični potenciali za izdatno rabo OVE in za pripravo zahtevnejših akcijskih načrtov za trajnostno energijo (SEAP) so logična priložnost, a hkrati pogosto tudi kompleksen izziv. Projektni konzorcij je pripravil prilagodljivo (lokalno-specifično) metodologijo za zasnovo, uveljavitev, spremljanje in vrednotenje lokalnih politik za spodbujanje OVE s pomočjo fiskalnih ukrepov. Da bi lahko metodologijo smiselno uporabili na konkretnih – pilotnih – primerih lokalnih skupnosti, je bilo doslej analizirano stanje in potenciali ter opredeljene pristojnosti in zakonodajne omejitve pri možnih ukrepih fiskalne politike za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije na občinski ravni v Sloveniji. Rezultati analize s komentarji so trenutno v pripravi za objavo. V nadaljevanju bodo oblikovani specifični nabori ukrepov za prilagoditev in modernizacijo lokalnih fiskalnih politik za večjo rabo OVE in spremljani njihovi učinki. Skladnost s strategijo razvoja, racionalna primernost in posamezne potencialne koristi bodo preverjani v sodelovanju s predstavniki lokalnih oblasti in drugimi ključnimi deležniki.

Več informacij: miha.tomsic@gi-zrmk.si in henrik.gjerkes@gi-zrmk.si

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo z naslovom Kako skrbimo za zdravje?, v kateri so zbrani podatki pete nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016. V peti raziskavi prebivalci Slovenije svoje zdravje ocenjujejo boljše kot v prvih raziskavah – povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo. In to navkljub dejstvu, da je delež odraslih prebivalcev, ki imajo kronično bolezen, posebej med starejšimi, relativno visok. Pregled izbranih bolezni in zdravstvenih stanj kaže tudi, da ima več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije prekomerno telesno težo. V primerjavi s prvimi raziskavami so se izboljšali tudi nekateri drugi dejavniki zdravega življenjskega sloga.

Glavne ugotovitve in celotno publikacijo najdete na spletni strani NIJZ na naslednji povezavi.