Potrjen predlog novele ZOFVI
Vlada RS je na seji obravnavala in potrdila predlog novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Predlagane zakonske spremembe sledijo odločbi ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Predlagana novela zakona izenačuje obseg financiranja javnih in zasebnih šol, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe in pridobijo 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole. Obseg sredstev, ki jih bodo prejele zasebne šole z javno veljavnim program, se bo torej določil glede na obseg sredstev, ki ga za obvezni del javno veljavnega programa prejme javna šola.
Pomemben vidik predlaganih sprememb predstavlja varovanje javne mreže osnovnih šol. Predlagana novela tako določa, da se lahko v primeru, ko bi bilo zaradi premajhnega obsega sredstev v državnem proračunu, namenjenega za izobraževanje, ogroženo financiranje javne mreže šol, zasebnim šolam zmanjša financiranje. Dolžnost države namreč ni samo financiranje javno veljavnih programov (tudi tistih s pridobljeno javno veljavnostjo), pač pa tudi in predvsem zagotavljanje dostopnosti javne mreže za vse otroke.
Sprememba in dopolnitev Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014-2020
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Spremembe in dopolnitve uredbe uvajajo poenostavitve pri vlaganju vlog in zahtevkov za izplačilo sredstev in odpravljajo nekatere ovire oziroma omejitve, ki bodo omogočile lažje izvajanje projektov sodelovanja. Določila glede dodeljevanja pomoči za gozdarske projekte so s sprejetjem dopolnitev in sprememb usklajena s Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje 2014–2020.
Odgovor na mnenje Komisije Državnega sveta glede specializantov s področja družinske medicine
Vlada RS je sprejela Odgovor na mnenje Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta k Odgovoru Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika mag. Petra Požuna glede specializantov s področja družinske medicine in izvajanja 20.a člena Zakona o zdravniški službi.
V zvezi s predlogom za predložitev v obravnavo avtentično razlago 20.a člena Zakona o zdravniški službi Vlada RS pojasnjuje, da sta določbi 20. in 20.a člena zakona jasni, zato avtentična razlaga zakona ni potrebna.
V zvezi s pobudo po prilagoditvi programa specializacije iz družinske medicine pojasnjujejo, da je za izboljšanje učinkovitosti izvajanja 20.a člena ZZdrS potrebna sprememba programa specializacije iz družinske medicine, in sicer tako, da se v zadnjem letu programa specializacije iz družinske medicine zagotovi daljše kroženje specializantov v ambulantah družinske medicine in posledično zmanjšanje prisotnosti na kliničnih oddelkih. Spremembo programa specializacije iz družinske medicine, mora pripraviti stroka.
V zadnjem času se srečujemo z upadom interesa mladih zdravnikov po opravljanju specializacije iz družinske medicine, zato je in bo treba urediti način financiranja ambulant družinske medicine, ki bo stimulativno naravnan.
Vlada se je seznanila s poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020 za cilj Naložbe za rast in delovna mesta, in sicer za obdobje od začetka januarja 2014 do konca marca 2019. V obdobju do konca leta 2023, ko se dejansko zaključi izvajanje aktualnega programskega obdobja, je Slovenija upravičena do 3,068 milijarde evrov.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca marca 2019 izdanih 406 odločitev o finančni podpori za projekte, programe oz. javne razpise v skupni vrednosti 2,36 milijarde evrov, kar je 77 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Od tega je bilo 938 milijonov evrov dodeljenih vzhodni kohezijski regiji, 735 milijonov zahodni kohezijski regiji, 688 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada pa celotni Sloveniji (Kohezijski sklad se namreč ne deli na V/Z). Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca marca na terenu izvajalo že za 1,93 milijarde evrov oziroma 63 odstotkov programov in projektov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih 740 milijonov evrov, kar je 24 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca marca 2019 Evropski komisiji posredovala za 600 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 20 odstotkov razpoložljivih sredstev. Do konca aprila se je ta odstotek povečal. V Bruselj je bilo do konca meseca aprila posredovanih za 722 milijonov evrov zahtevkov za povračila oz. 24 odstotkov razpoložljivih sredstev
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) je v vlogi organa v prvih treh mesecih leta 2019 izdala 14 odločitev o podpori za programe, projekte in javne razpise, v skupni vrednosti 33 milijonov evrov (EU del).
Vlada se je seznanila tudi s Poročilom o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, ki je bil pripravljen s ciljem zmanjšanja razkoraka med pogodbeno vezanimi sredstvi, izplačili in predvsem slabi dinamiki na področju nizkih povračilih sredstev iz EU blagajne v slovenski proračun. SVRK skupaj z ministrstvi akcijski načrt intenzivno izvaja.
(Vir: Vlada RS, ur)