Na Biotehniški fakulteti (Katedra za agrarno ekonomiko, politiko in pravo) so pripravili anketo, ki je del širokega posvetovanja z deležniki v okviru evropskega projekta SHERPA.

Gre za anketo v podporo oblikovanju vizije za razvoj slovenskega podeželja v naslednjih 20 letih, ki naslavlja različne razsežnosti izzivov na podeželju. Informacije, ki jih bodo prejeli od deležnikov, ki bodo odgovorili na anketo, bodo pomagale sooblikovati široko vizijo razvoja slovenskega podeželja v naslednjih 20 letih, kot tudi raziskati možne poti do uresničevanje te vizije. V ugotovitve, ki bodo prispevale k oblikovanju strateških usmeritev za razvoj podeželja, bi želeli čim bolj celovito vključili mnenja in poglede različnih družbenih skupin, katerih življenje in delo se dotikata tega področja.

Vprašalnik so pripravili v okviru stičišča SVARUN, katerega namen je pridobivanje in usklajevanje stališč različnih deležnikov na področju podeželja in kmetijstva. Stičišče deluje v okviru evropskega projekta Obzorja 2020 SHERPA, ki povezuje znanost, družbo in odločevalce pri oblikovanju prihodnjih skupnih evropskih politik. Na podlagi rezultatov preteklih razvojnih in raziskovalnih projektov oblikujejo predloge prihodnjih izboljšav, ki jih v nadaljevanju preverjajo v širokem posvetovanju z deležniki. Anketna raziskava je del te širše zgodbe in se nanaša na široko javno posvetovanje o prihodnosti evropskih podeželskih območij, ki ga je začela Evropska komisija v juliju 2020. Stališča, pridobljena v okviru te raziskave, bodo Komisiji posredovana kot enotno skupno stališče vseh sodelujočih več-deležniških stičišč.

V skladu z navedenim prosijo za sodelovanje občin. Anketa je dostopna na spletni strani https://www.1ka.si/a/296216 in bo aktivna do 10.9.2020.

Stališče zagotovitve kratkoročne zdravstvene pripravljenosti EU na morebitne nove izbruhe COVID-19 v Evropi

Vlada je potrdila predlog stališča Republike Slovenije do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropsko ekonomsko – socialnemu odboru in Odboru regij v luči zagotovitve kratkoročne zdravstvene pripravljenosti EU na morebitne nove izbruhe COVID-19 v Evropi

Republika Slovenija pozdravlja Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropsko ekonomsko – socialnemu odboru in Odboru regij v luči zagotovitve kratkoročne zdravstvene pripravljenosti EU na morebitne nove izbruhe COVID-19 v Evropi, kot tudi z vidika zmanjšanja bremena sezonske gripe v sezoni 2020/2021, v katerem so navedeni takojšnji ukrepi za okrepitev EU na izbruhe COVID-19 v prihodnosti, ki jih Republika Slovenija podpira.

Evropska komisija je 15. julija 2020 objavila Sporočilo o kratkoročni zdravstveni pripravljenosti EU na izbruhe COVID-19. Dokument pojasnjuje, da je pomembno pozorno spremljanje razmer in usklajeno ukrepanje, saj je pandemija COVID-19 povzročila veliko krizo. Države članice, ki vse bolj usklajujejo svoj odziv, so s podporo Komisije in agencij EU, stabilizirale razmere s povečanjem zmogljivosti testiranja, nadzora in krepitvijo zdravstvenih sistemov. Ti javnozdravstveni ukrepi so zmanjšali število novih okužb na raven, na kateri so za zdravstvene sisteme še obvladljive, kar je omogočilo postopno odpravo številnih omejitev, uvedenih v zadnjih mesecih, in ponovni zagon večine dejavnosti. Vse pridobljene izkušnje se naj zato sedaj izkoristi za okrepitev zmogljivosti za pripravljenost in usklajeno odzivanje, za vzpostavitev znanstveno utemeljenih ukrepov, da se zagotovi ustrezno izvajanje stresnih testov. Tudi v prihodnje pa se bodo skupni pristopi k zdravstvenim ukrepom oblikovali v okviru Odbora za zdravstveno varnost (HSC), pa tudi drugih forumov, kot je Enotna ureditev za politično odzivanje na krize (IPCR).

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s Strategijo pametne specializacije

Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s Strategijo pametne specializacije.

Vlada pojasnjuje, da je Slovenija v sklopu priprav na predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021, z državami, s katerimi nastopamo kot trio, uskladila osemnajstmesečni program predsedovanja. Nova industrijska strategija EU, ki je bila predstavljena 10. marca 2020, predstavlja ambiciozen načrt za industrijsko preobrazbo Evropske unije v smislu zelenega in digitalnega prehoda ter krepitve globalne konkurenčnosti industrije. Ukrepi, ki so za krepitev strateške avtonomije predvideni v okviru industrijske politike EU, se nanašajo na:

– okvir za pregled neposrednih tujih naložb,

– strateško digitalno infrastrukturo, saj je od nje odvisna digitalna preobrazba Evrope, varnost in prihodnja tehnološka suverenost,

– novo strategijo EU za zdravila, ki vključuje ukrepe za zanesljivost oskrbe in zagotavljanje inovacij za paciente,

– akcijski načrt za kritične surovine, ter

– akcijski načrt za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo, tudi na ravni programov, tehnologij, inovacij in zagonskih podjetij.

Vezano na strategijo pametne specializacije, vlada odgovarja, da je prenova že v teku, proces pa se odvija v sodelovanju več ministrstev in izvajalskih organizacij. Sodelovanje poteka preko Strateških razvojno-inovacijskih partnerstev, posvetovanja z drugimi deležniki pa so predvidena v zadnji četrtini leta 2020.

Odgovor poslancu v zvezi z neopravljenim investicijskim delom na področju lesno-pridelovalne verige

Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi  z neopravljenim investicijskim delom na področju lesno-pridelovalne verige.

Vlada pojasnjuje, da je na Direktoratu za lesarstvo, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, že v pripravi Strategija industrijske politike ter izvedbeni dokument, ki bo določal nadaljnji razvoj lesnopredelovalne panoge. V strateških dokumentih si je MGRT zastavilo cilj, da bi v obdobju 10-ih let predelati vsaj 3 milijone m³ hlodovine in povečati prodajno realizacijo na 2,5 miljarde evrov letno ter povečati število zaposlenih v panogi na 20.000.

Na seznam pomembnih investicij, ki jih je vlada 18. junija 2020 določila na podlagi kriterijev iz Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, je bilo uvrščenih tudi šest investicij, ki izkoriščajo potencial slovenske lesne industrije.

Na področju lesno-predelovalne industrije se ves čas tudi izvajajo aktivnosti za promocijo slovenskega lesa in lesenih izdelkov, krepi se splošno zavedanje o lesu, spodbuja uporaba lesa pri gradnji objektov, informira javnost o prednostih lesene gradnje in rabe lesa v bivalnem okolju ter njegovem ekološkem pomenu in družbeni odgovornosti. Prav tako se izvajajo tudi številna strokovna izobraževanja za lesna podjetja in drugi promocijski dogodki, aktivno pa se deluje tudi na področju internacionalizacije.

Vlada potrdila izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost

Vlada je na današnji seji obravnavala in potrdila izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost in odločila, da je potrebno Načrt za okrevanje in odpornost pripraviti za obravnavo na seji vlade v mesecu oktobru letos.

Pri pripravi predlogov so bila upoštevana Priporočila Evropske komisije Sloveniji k nacionalnemu programu reform, Poročilo o razvoju 2020 (UMAR), Ekonomski pregled za Slovenijo 2020 (OECD) in številni nacionalni strateški dokumenti.

Načrt za okrevanje in odpornost bo utemeljen na izboljšavah trga dela, izboljšavah zdravstvenega sistema, sistema socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, izboljšavah finančnega in fiskalnega sistema ter zmanjšanju administrativnih ovir.

V okviru naložb in investicij bodo podprte naložbe, ki izboljšujejo delovanje posameznih sistemov predvsem na področjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe, infrastrukture na področju okolja in prometa, naložbe na ostalih področjih ter naložbe, ki zagotavljajo trajnostni, zeleni in digitalni prehod, podporno okolje za podjetja, podporo turizmu in kulturi, podporo raziskavam, razvoju in inovacijam vse s ciljem krepitve odpornosti in trajnostnega razvoja Slovenije.

Vlada izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o upravljanju z energijo v javnem sektorju

V skladu z usmeritvijo, da so stavbe oseb javnega sektorja zgled, 5. člen Direktive o energetski učinkovitosti 2012/27/ES določa, da vsaka država članica od 1. januarja 2014 naprej vsako leto prenovi 3 % skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi ožjega javnega sektorja, ki se ogrevajo ali ohlajajo, da se zagotovijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti stavb v skladu z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/31/EU). Slovenija se je zavezala, da bo prispevala svoj delež k doseganju ciljev EU za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije ter za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Splošna korist za prenovo stavb in graditev novih nič-energijskih stavb je jasno določena v okviru Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – upb in 65/20; v nadaljevanju EZ-1), ki v 5. členu med cilje zakona med drugim določa zmanjšanje rabe energije, učinkovito rabo energije, energetsko učinkovitost, večjo proizvodnjo in rabo obnovljivih virov energije, prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih tehnologij in zagotavljanje energetskih storitev.

V okviru priprave nove dolgoročne strategije za prenovo stavb, ki je trenutno v postopku javne obravnave, so določena natančnejša izhodišča za identifikacijo stavbnega potenciala v lasti Republike Slovenije, ki bodo predstavljala podlago za določanje seznama javnih stavb, ki so primerne za takojšnjo pripravo in izvedbo prenove.

S predlagano spremembo uredbe se bodo pospešili postopki priprave projektov na področju prenove javnih stavb in projektov graditve novih nič-energijskih javnih stavb ter posledično pospešila izvedba teh projektov in črpanje sredstev evropske kohezijske politike. S predlagano uredbo se opredelijo kriteriji določanja stavbnega potenciala za prenovo javnih stavb, ki ne dosegajo predpisanih zahtev glede energetske učinkovitosti, in opredeli možen izvajanje storitev priprave ekonomske in tehnične dokumentacije, potrebne za prenovo javnih stavb ali za graditev novih nič-energijskih stavb.

(vir: Vlada RS, ur)

Staranje prebivalstva in ustrezna skrb za kakovostno življenje starejših je eden ključnih izzivov na evropski, nacionalni in še posebej na lokalni ravni. Od nas zahteva, povezovanje politik, znanj, izkušenj in talentov z namenom oblikovati nove storitve in proizvode, ki bodo starajoči se družbi zagotavljali kakovostno življenje in primerno socialno vključenost. Istočasno demografski izzivi v lokalnih okoljih predstavljajo številne priložnosti za nova delovna mesta in zaposlitve.

Na to temo bo v sredo, 2. septembra 2020 potekala okrogla miza in kreativna delavnica z naslovom »Za prijaznejšo medgeneracijsko skupnost – kako demografske izzive podeželja in mest spremeniti v priložnosti«.

Vabilo s programom.

Zaradi lažje organizacije ter zagotavljanja varnosti in zdravja vseh udeležencev, prosijo za predhodne prijave, ki jih do vključno 31.8.2020 sprejemajo na elektronskem obrazcu, ki ga najdete na povezavi v vabilu ali se prijavite na telefonski št.: 02/33 31 339.

Zveza geodetov Slovenije in Ljubljansko geodetsko društvo vas vabita na  48. GEODETSKI DAN z naslovom »GEODEZIJA ZA KAKOVOSTNE ODLOČITVE V PROSTORU IN ČASU«, ki bo v četrtek, 17. septembra 2020 izveden v obliki spletne konference potekajoče iz prostorov kongresnega centra Domus Medica na Dunajski cesti v Ljubljani.

Pred izvedbo vsak udeleženec prejme digitalno povabilo z ustreznimi navodili za sodelovanje.

Celoten program si lahko ogledate v vabilu na spletni strani www.geodetskidan.si, kjer boste našli tudi prijavnico.

Rok za prijavo je 11. september 2020.

• Kakšna je vloga občin pri lokalnem mladinskem delu na Hrvaškem?
• Kakšno je mladinsko delo na Hrvaškem?
• Kdo ga izvaja?  Kako projekt Europe Goes Local podpira mladinsko delo v tej državi?

Na ta in druga vprašanja bo odgovoril Študijski obisk Hrvaške, od 21. do 25. septembra 2020. Udeleženci bodo spoznali najboljše prakse mladinskega dela v hrvaških občinah, točneje v Zagrebu, Karlovcu in na Reki in se imeli priložnost pogovoriti s tamkajšnjimi deležniki.

Aktivnost je namenjen občinskim uslužbencem in uslužbenkam, pristojnim za področje mladine in lokalnim mladinskim delavcem in delavkam iz Slovenije in Litve in bo potekala v angleščini.

Udeležbo, vključno s potnimi stroški, financira nacionalna agencija Zavod Movit prek programa Erasmus+: Mladi v akciji. Za udeležbo ni starostne omejitve. Obisk bo izpeljan v primeru ustrezne epidemiološke situacije in ob spoštovanju ukrepov za zaščito in varovanje zdravja udeležencev.

Vabljeni k podrobnem ogledu aktivnosti in prijavi do 3. avgusta 2020! Več informacij: info@movit.si.

Več informacij in prijava: TUKAJ.

Center za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom v novem šolskem letu pripravlja raznolika usposabljanja in izobraževanja. Kljub temu, da večino časa sodelujejo z vrtci, se zavedajo tudi pomena sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.

Prav tako je pomembna povezava med občino in vrtcem, zato ponujajo tudi izobraževanje Zakaj vlagati v kakovosten vrtec?

Raziskave kažejo, da se lahko otroci le v kakovostnem vrtcu učijo dvakrat hitreje, postanejo močni, samozavesti, skrbni, odgovorni in zadovoljni člani družbe. Vrtec pa je lahko kakovosten le do tiste mere, do katere so strokovni delavci v njem usposobljeni, motivirani in deležni ustrezne podpore. Vlaganje v kakovostne in kompetentne strokovne delavce je torej ključno za razvijanje zadovoljnih in dobro prilagojenih otrok.

Rok za prijavo je 15. oktober, prijavite pa se preko te prijavnice: https://forms.gle/LUHPJJaAFaYH9Xi48 

Več informacij o tem in drugih izobraževanjih je dostopnih v katalogu na tej povezavi:

https://www.korakzakorakom.si/storage/app/files/projekti/Katalogi/Katalog%20izobra%C5%BEevanj%2020_21%20final.pdf

SVRK je za načrtovanje prihodnjega programa Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 sestavil vprašalnik, da tako sedanji in prejšnji upravičenci, ki program poznate pobližje, kakor tudi potencialni upravičenci tega programa podate vaša mnenja in stališča, katere so tiste vsebine, katere bi po vašem mnenju moral program nameniti več pozornosti (in sredstev).

Vprašalnik je torej namenjen vsem potencialnim prijaviteljem upravičenega območja programa.

Anketni vprašalnik najdete na naslednjem linku do 23.9.2020, za njegovo izpolnitev je potrebnih le nekaj minut. V naprej se Vam zahvaljujemo za sodelovanje in izpolnitev vprašalnika.

V primeru morebitnih vprašanj v zvezi s vprašalnikom, tem ali drugimi interregovimi programi, se lahko obrnete na Antona Harej anton.harej@gov.si ( tel 05 731 85 33).

Evropska komisija je 2. aprila objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije (https://ec.europa.eu/easme/en/section/life/calls-proposals).

• 5. oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov
• 6. oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC)

Ministrstvo za okolje in prostor letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19, smo pa na voljo za vprašanja preko e-pošte. Vsa vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke:

• Tatjana Orhini Valjavec (tatjana.orhini-valjavec@gov.si) področje okolja in učinkovite rabe virov
• Mag. Julijana Lebez Lozej (julijana.lebez-lozej@gov.si), področje narave in biotske raznovrstnosti
• Mag. Nives Nared (nives.nared@gov.si), področje podnebnih ukrepov

Več informacij o ukrepih je na spletni strani programa LIFE.

Na IPoP že več let zbirajo dobre prakse mest in širijo njihovo poznavanje med slovenskimi občinami. Prvi katalog Mesta mestom, Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj, v katerem so predstavili 13 od 97 dobrih praks programa URBACT, so pripravili leta 2017, dve leti kasneje pa so ga nadgradili s katalogom Mesta mestom #2, Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj, v katerem so zbrali izključno domače dobre prakse.

Na IPoP imajo stik z mnogimi slovenskimi občinami in pogosto jih navdušijo rešitve, do katerih so občine prišle pri soočanju z izzivi na terenu in v skrbi za kakovost življenja svojih občanov. Kot Nacionalna URBACT točka želijo dobre prakse razširiti tudi med druge slovenske občine in jih navdihniti pri uvajanju novih pristopov trajnostnega urbanega razvoja.

V drugi izdaji kataloga Mesta mestom #2 so tako med drugimi podrobneje predstavili oživitev tržnice v Mariboru, participativni proračun v Ajdovščini, spodbujanje hoje v šolo v Črni na Koroškem, ureditev površin za pešce v Ljubljani, vzpostavljanje pogojev za aktivnosti mladih v Idriji in organizacijo prevozov za starejše na podeželju v Kočevju.

Prakse so izbirali sodelavci IPoP, pri izboru pa so upoštevali raznolikost vsebin, ki jih dobre prakse naslavljajo, geografsko razpršenost, raznolikost občin ter univerzalnost in prenosljivost prakse. Izbor seveda niti približno ni uspel zajeti vseh dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja naših občin.

Zato tokrat vabijo občine, da jim posredujete svoje dobre prakse.

Iščejo dobre prakse s področja trajnostnega urbanega razvoja, ki bi lahko bile navdih drugim mestom in imajo potencial za prenos v druga okolja.

Občine, katerih prakse bodo vključene v izbor 15 praks trajnostnega urbanega razvoja, bodo prejele Priznanje Mesta mestom.

Občine lahko svoje dobre prakse prijavite do 31. oktobra 2020.

Vse o razpisu si lahko preberete TUKAJ.