Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027
Vlada je sprejela predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 – 10898/23. Republika Slovenija podpira ciljno usmerjen vmesni pregled večletnega finančnega okvira v obsegu, kot je nujno potreben za kritje izdatkov, ki jih v času sprejemanja VFO ni bilo mogoče predvideti.
Evropska komisija v predlogu vmesnega pregleda in revizije večletnega finančnega okvira EU 2021-27 predlaga dodatna sredstva v višini 66 milijard evrov, k čemur je treba prišteti še 33 milijard evrov v obliki garancij za posojila Ukrajini. Komisija znotraj tega predlaga povečanje sredstev v višini 27 milijard EUR v okviru večletnega finančnega okvira (platforma za strateške tehnologije, zunanji odnosi, migracije, administracija EU), preostalo pa kot t.i. izven proračunske postavke, ki so umeščene nad zgornjimi mejami VFO (pomoč Ukrajini, sklad za financiranje stroškov Next generation EU, Rezerva za solidarnost in nujno pomoč, Instrument za prožnost).
Vlada sprejela mnenje o predlogu Državnega sveta glede Zakona o dopolnitvi Gradbenega zakona (GZ-1)
Vlada meni, da predlog za dopolnitev GZ-1 ni utemeljen, ker ustrezna ureditev v obstoječi zakonodaji že obstaja. Po njej lahko občina prepreči izdajo odločbe o legalizaciji nelegalnega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču. Število nelegalnih objektov, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja se že po naravi stvari ne more povečevati, saj gre le za objekte, ki v prostoru obstajajo že od 1. januarja 2005. Treba je spoštovati tudi ustavno načelo enakosti pred zakonom. Zakonodajalec je z določbami o legalizaciji objektov daljšega obstoja zagotovil ureditev pravnega stanja nelegalnih objektov in pri poznejšem omejevanju te pravice ni več povsem svoboden, temveč je vezan na temeljna ustavna načela. Zakonodajalca v takem primeru še posebej zavezuje načelo varstva zaupanja v pravo.
Vlada je sprejela odločitev glede koriščenja dodatnih posojil Mehanizma za okrevanje in odpornost
Vlada je potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti do 747 milijonov evrov. S tem bo vloga za vsa posojila iz NOO skupaj z že dosedanjimi posojili znašala skoraj 1,3 milijarde evrov.
Vlada je po nedavnih poplavah ponovno proučila izvajanje protipopolavnih projektov in na podlagi s strani EK izražene možne prilagodljivosti pri obravnavi omenjenih projektov sprejela odločitev, da si pusti odprta vrata za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru »Zmanjševanja poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Pri tem bo Ministrstvo za naravne vire in prostor podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026.
Vlada bo zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb.
Vlada je pooblastila Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, da najkasneje do 31. avgusta 2023 EK posreduje prošnjo za odobritev dodatnih posojil. Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z EK v prošnji navedla najvišji možni znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo z EK neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen NOO z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev. Končni znesek posojil, ki bo potrjen do konca letošnjega leta, bo lahko nižji od zaprošenega, odvisno od fleksibilnosti in razumevanja, ki jo bo, po izraženi/obljubljeni podpori, izkazala EK.
Slovenska vojska ostaja na prizadetih območjih zaradi poplav tudi po preklicu Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah
Vlada se je seznanila s Sklepom o preklicu Sklepa o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah z dne 30. 8. 2023. Ob tem je vlada odločila, da Slovenska vojska nudi pomoč v okviru svojih zmogljivosti pri odstranjevanju posledic poplav in plazov v avgustu 2023 na prizadetih območjih, in sicer pomaga z inženirskimi gradbenimi in mostovnimi enotami, enotami za oskrbo z vodo in medicinskimi ekipami s terenskimi reševalnimi vozili, vojaškim spremstvom tujih oboroženih sil na prizadetih območjih ter nadaljuje z načrtovanimi in usklajenimi deli, ki jih je začela v času veljavnosti Sklepa o aktiviranju Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, z dne 4. 8. 2023.
Navedeni sklep omogoča, da Slovenska vojska dokonča vse začete in načrtovane naloge na področju inženirskih, gradbenih in mostovnih del (vodovodi, mostovi …), nadaljuje z dogovorjeno in nujno oskrbo prebivalstva z vodo, nadaljuje z dogovorjeno prisotnostjo pomoči medicinske ekipe civilnim zdravstvenim ustanovam s terenskim reševalnim vozilom na območju, kjer so dostopi z civilnimi reševalnimi vozili onemogočeni, ter da Slovenska vojska nadaljuje z vojaškim spremstvom vseh tujih oboroženih sil, ki bodo po tem času zapuščale Republiko Slovenijo in na podlagi že dogovorjenega tudi v Republiko Slovenijo še prihajali.
Slovenski podjetniški sklad bo lahko že zagotovljena sredstva namenil tudi za zagotavljanje likvidnostnih ukrepov za odpravo posledic po poplavah
Vlada je sprejela sklep, da se sredstva namenskega premoženja Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki jih je pridobil za omilitev posledic energetske krize, lahko namenijo tudi za likvidnostni ukrep za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu. Sklenila je, da se podpiše dodatek k pogodbi, ki bo omogočal dodatni namen uporabe sredstev.
Slovensko gospodarstvo, posebej mikro, mala in srednje velika podjetja se soočajo s posledicami nastale škode zaradi obilnega deževja v letu 2023. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je bil sprejet 9. avgusta, med drugim omogoča likvidnostni ukrep na področju gospodarstva za odpravo posledic po poplavah v letu 2023 v gospodarstvu.
Potrjen Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030
Vlada je 31. avgusta 2023 potrdila Akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030, ki je bila sprejeta 15. decembra 2022. Za uresničitev strategije je v sodelovanju z vsebinsko pristojnimi institucijami pripravljen akcijski načrt, kjer so zbrani konkretni ukrepi, ki bodo v prihodnjih 2-3 letih najbolj prispevali k digitalizaciji javnih storitev v Sloveniji do leta 2030 in imeli največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov.
Zbranih je 109 ukrepov od 26 vsebinsko pristojnih institucij. Za dosedanje ambicioznih ciljev strategije bodo morale vsebinsko pristojne institucije v naslednjih letih vzpostaviti še dodatne ukrepe, ki bodo prispevali k uresničitvi vizije in strateških prioritet:
- do leta 2030 bodo vse ključne javne storitve zagotovljene na spletu in dostopne vsem uporabnikom,
- vsaj 80 % ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, bo opravljenih digitalno in
- vsaj 80 % uporabnikov javnih storitev bo uporabljalo digitalno identiteto.
Še posebej so pomembne javne storitve, ki so v strategiji izpostavljene kot “ključne” ter so skladne tudi z EU programom politike Pot v digitalno desetletje do leta 2030 in Digitalnim kompasom ter pri katerih bo ključnega pomena aktivno sodelovanje vsebinsko pristojnih institucij.
(Vir: Vlada RS, al)