TEDENSKE NOVICE SOS št.36 / 8.9.2023 – 15.9.2023
V sredo, 13. 9. 2023, je potekal sestanek med predstavniki združenj občin, Boštjanom Šeficem, državnim sekretarjem za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023, dr. Klemnom Ploštajnerjem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za solidarno prihodnost ter mag. Matejem Skočirjem, državnim sekretarjem, pristojnim za naravo in vode. Sestanka sta se v imenu Skupnosti občin Slovenije udeležila Tine Radinja, član Predsedstva SOS in Jasmina Vidmar, generalna sekretarka.
Boštjan Šefic je na sestanku napovedal, da bo 14. 9. 2023 potekal sestanek glede vzpostavitve strukture ukrepov za naplavljen mulj, ki je deloma uporaben, deloma pa onesnažen. Občine so že povpraševali po lokacijah in ukrepih, ki so jih izvedle v povezavi z muljem, vendar vse prizadete občine še niso odgovorile.
Zato g. Šefic poziva, da občine čim prej sporočite lokacije začasnih skladišč mulja in kakšne ukrepe ste že izvajale. Pomembno je namreč, da strokovnjaki opravijo analize mulja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili pravilno nadaljnje postopanje. Občine lahko sporočite informacije na naslov: gp.mope@gov.si.
Šefic je poročal tudi o vzpostavitvi centralne tehnične pisarne, ki bo zaposlovala 25 strokovnjakov. Slednji že pregledujejo poplavljena območja in ugotavljajo kakšna je problematika na teh območjih. V naslednjih korakih bodo določili kje bodo izpostave tehnične pisarne. Glede tega je preko združenj prosil, da prizadete občine sporočite ali razpolagate s kakšnim prostorom (pisarno), kjer bodo strokovnjaki tehnične pisarne, ko bodo prisotni v občini, imeli prostor za komunikacijo in delo. Informacije lahko posredujete na naslov Blaža Dolinška na blaz.dolinsek@gi-zrmk.si. Dolinšek bo namreč odslej vodja državne tehnične pisarne in s tem kontaktna oseba za vprašanja, dileme in predloge, vezane na obnovo po poplavah.
Na sestanku so govorili tudi o še vedno odprtih izzivih na vodotokih, odprtih je namreč 190 delovišč, zato so na Direkciji za vode vzpostavili dodatne kapacitete. Predstavniki občin so pristojne opozorili na to, da so ure dela v tem času ovrednotene izjemno visoko. Z državne strani odgovarjajo, da razmišljajo o vzpostavitvi t.i. kapice, torej zgornji dovoljeni meji cen za urno postavko dela na vodotokih.
Šefic je izpostavil še, da je do konca septembra odprt državni načrt za vodotoke, kjer se urejajo najnujnejše stvari, po 30. 9. 2023 pa bodo strokovnjaki vodotoke pregledali v celoti, kakor je že pred časom predlagal SOS. Pregledali bodo obstoječe stanje in načrte za vzdrževanje ter pripravili načrt celovitega upravljanja z vodotoki. Pristojno ministrstvo mora do petka pripraviti načrt, kaj z lesnimi naplavinami, ki niso kontaminirane in trenutno še razmišljajo, kako te naplavine predelati. Prosili so, da med članstvom povprašamo ali imate v občinah posameznike ali podjetja, ki bi del lesa prevzeli in predelali npr. v lesno biomaso. Kontaktne informacije podjetij, ki bi jih brezplačen prevzem naplavin za predelavo zanimal, prosimo sporočite na naslov miha.mohor@skupnostobcin.si do 22. 9. 2023.
Predstavniki SOS so na enem izmed preteklih sestankov koordinacije predlagali, da se vzpostavi aplikacijo, kjer bi videl, kako potekajo sanacije na vodotokih, kje so ekipe, koliko ljudje dela in kje dela. Ta aplikacija bi naj bila do konca tega tedna vzpostavljena.
Predstavnik SOS, Tine Radinja, je glede števila delovišč na vodotokih sicer opozoril, da verjame državnim podatkom o številu delovišč, ne glede na to pa je opozoril, da marsikatera delovišča niso tako aktivna, kot se prikazuje, saj nadzorniki ne pregledujejo stanja, kot bi morali. Zato je predlagal, da se organizira še ustrezne strokovnjake izven Direkcije za vode, ki bi pomagali pri nadzoru oz. delu. Izražena je bila tudi želja, da se podaljša rok državne intervencije, vendar žal to ni mogoče. Šefic je v odgovor na pobudo predstavnika SOS odgovoril, da tudi oni razmišljajo o zunanjih strokovnjakih, vendar se bojijo, da bi se na terenu v dani situaciji vse zaustavilo. Opozoril pa je še, da Zakon o interventnih ukrepih dopušča dodatne posege za prizadete vodotoke do leta 2024, zato verjame, da bo sanacija celostna in uspešna. Pri vzdrževanju vodotokov naj bi se razmišljalo o korenitih spremembah, v pripravo teh sprememb pa se bo aktivno vključilo tudi občine.
Predstavniki občin so izpostavili pobudo občin članic, da Direkcija za vode ali pristojno ministrstvo pregleda OPNje občin in poda določbe, kje ni mogoča pozidava. Izvede naj tudi interventni ogled občin, skupaj z vodstvi občine ter zagotovi ustrezne strokovne rešitve za povečanje protipoplavne varnosti oz. sredstva in pooblastila za urejanje te problematike. Šefic je na pobudo odgovoril, da v občinah kjer bodo nadomestne gradnje in začasni objekti, interventni zakon določa pravila posebnega OPPN po poplavi. Predstavnika SOS sta predlagala, da naj na državnem nivoju poskrbijo tudi za smernice kako naj občine to procesno izvedejo (po korakih), čemur so pristojni iz MNVP pritrdili. Te smernice bodo veljale na nadomestnih zgradbah, vodotokih, plazovitih območjih, poplavnih, vse pa bo temeljilo na preglednosti stanja v prostoru. Mag. Matej Skočir je povedal še, da so pri Geodetski upravi že naročili posnetek LIDAR, kar bo občinam olajšalo delo. Posnetki bodo pripravljeni do konca septembra.
Na sestanku so predstavniki države in občin namenili veliko časa tudi tematiki zagotavljanja nadomestnih gradenj in namestitev za oškodovane v poplavah. Predstavniki državnega nivoja so povedali, da imamo različne kategorije začasnih namestitev. Prve podatke, kdo je brez bivališča, so že dobili iz AJDE, nekaj pa iz CSD. Največjo skrb v tem trenutku predstavlja bojazen, da bo kdo prezrt, ker ga ne bodo zajele uradne evidence. Zato je državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah apeliral na občine, da naj tudi občine sporočijo svoje lastne podatke, kdo od prebivalcev je ostal brez bivališča, neglede kje se nahaja zdaj. Podatke prosimo sporočite na naslov: obnova.kpv@gov.si.
Pristojni bi radi križno preverjali podatke iz različnih baz, da ne bi prišlo do izpada posameznikov iz evidenc. Šefic je izpostavil še, da je interventni zakon prinesel možnost subvencioniranja tržnih najemnin in izrednih dodelitev finančnih sredstev, omogoča pa tudi, da ena občina drugi začasno odstopi prazna stanovanja. Na razpolago je tudi 125 državnih stanovanj, največ v Ljubljani in Mariboru, ki jih bodo dodeljevali preko razpisa. Dilema v kateri so se znašli je, kako naj vedo, da so tisti, ki se bodo prijavili na razpis, zares ostali v poplavah brez stanovanja. Pogosto je namreč tako, da je hiša, ki je uničena, lastniška, v njej pa je živel najemnik, ki pa ni evidentiran kot tisti, ki je izgubil premoženje, tudi če je ostal na tak način brez namestitve in osebnih stvari. Zato je popolnost zajema vseh tako oškodovanih v poplavah izjemno pomembna. Glede nadomestnih zemljišč so predstavniki SOS izpostavili, da občine nimajo finančnih sredstev za nakup zemljišč za nadomestno gradnjo, zato računajo na finančno pomoč države.
Predstavniki državne in občinske ravni so se dotaknili tudi preliminarne ocene škode zaradi ujme, v katerih je bilo po trenutnih podatkih prizadetih 123 občin. Do postavljenega roka je ministrstvu prijavo škode podalo 123 občin. Iz prejetih podatkov izhaja, da znaša predhodna ocena škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, oz. ocenjena sredstva za izvedbo geotehničnih ukrepov skupaj 1.095.607.471 evrov. Za škodo, nastalo med 26. julijem in 3. avgustom, ko so pustošila močna neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, poplavljanjem hudournikov in zemeljskimi plazovi, bo vlada 51 občinam povrnila upravičene intervencijske stroške v skupni višini 1.498.819,76 evra.
V zvezi s predplačilom 40 % zneska preliminarne ocene stroškov v avgustovskih poplavah je Tine Radinja predlagal, da bi vlada že pričela z akontacijo interventnih stroškov, tudi če nekatere občine še niso uspele izpolniti podatkov v aplikacijo AJDA.
Šefic je glade tega opozoril, da je nujno, da vse občine z vnosom v Ajdo zaključijo do 22. 9. 2023, saj podaljšanje tega roka ni mogoče, če pa pri tem potrebujejo dodatno pomoč, naj se obrnejo na Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije ali Skupnost občin Slovenije.
