Vlada določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021
Vlada je določila predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021. Predloga zasledujeta fiskalno pravilo, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov državnih proračunov brez zadolževanja. Odhodki so za prihodnje leto določeni v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 1,9 % več kot v rebalansu letošnjega proračuna, prihodki pa se bodo po načrtih zvišali za 4,5 % na nekaj manj kot 10,82 milijarde evrov.
Zaradi napovedanega umirjanja gospodarske rasti v prihodnjem letu je vlada zgornjo mejo dovoljenih odhodkov za leto 2020 v predlogu proračuna v primerjavi z julija potrjenim razrezom znižala za 100 milijonov evrov na 10,35 milijarde evrov, kar je 1,9 % več kot v rebalansu letošnjega proračuna. Prihodki so v predlogu proračuna za leto 2020 načrtovani v višini nekaj manj kot 10,82 milijarde evrov, kar je 4,5 % več kot v rebalansu proračuna za leto 2019. Načrtovani proračunski presežek za leto 2020 tako znaša 467,9 milijona evrov oziroma 0,9 % BDP.
V predlogu zakona o izvrševanju proračunov je določena tudi povprečnina za občine, in sicer za leto 2020 v višini 589,11 evra, kar je največ doslej, in za leto 2021 v višini 588,30 evra.
Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi.
Na področju kulture se že od leta 2009 beleži vpad investicijskih in razvojnih vlaganj. Da se bi zagotovil enakomeren razvoj na področju kulture, konkurenčnost slovenskega jezika v digitalnem okolju, ohranjanje najbolj ogrožene kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin, bodo sredstva v sklopu predlaganega zakona namenjena za določene nujne programe, kot so: sanacija najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov, ureditev osnovnih prostorskih pogojev in nakup opreme za javne zavode s področja kulture katerih ustanoviteljica je država ali lokalna skupnost, podpora razvoju sodobnih knjižničnih storitev v potujočih knjižnicah, s sofinanciranjem nakupa ali obnov bibliobusov, ohranjanje in obnova najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dediščine ter digitalizacija kulturne dediščine, gradnja najbolj ogroženih gradnikov infrastrukture za slovenski jezik v digitalnem okolju, zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti ter odkupi predmetov kulturne dediščine in sodobne umetnosti.
Poročilo projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin
Vlada se je seznanila s poročilom Projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin za obdobje od januarja do junija 2019.
Projektni svet v poročilu ugotavlja, da so ključne naloge oziroma postopki, vezani na izvajanje drugega sistemskega množičnega vrednotenja, potekale skladno s spremenjeno časovnico, določeno z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) ter novelo ZMVN-1A. Projektni svet ugotavlja tudi, da je večina podatkov zagotovljenih in kakovostno ustreznih za izvedbo drugega sistemskega množičnega vrednotenja.
Hkrati projektni svet ugotavlja, da glede na sprejet terminski načrt, zlasti na področju zagotavljanja podatkov o dejanski rabi zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, prihaja do zamud, kar bo vplivalo na nadaljevanje prenove sistema obdavčitve nepremičnin po sprejeti časovnici. Poleg tega projektni svet ugotavlja, da je treba po izvedbi drugega sistemskega vrednotenja nadaljevati proces prenove sistema obdavčitve nepremičnin.
Za nadaljevanje izvedbe množičnega vrednotenja je potrebno, da Ministrstvo za okolje in prostor organu vrednotenja zagotovi dodatne kadre ter tudi sredstva, kot so bili predvideni ob sprejemanju ZMVN-1.
Projektni svet ugotavlja, da bo potrebno nadaljevati tudi z izboljšavo podatkov o podrobnejši namenski rabi zemljišč in dejanski rabi vodnih zemljišč ter dokončati projekt pozicijske izboljšave podatkov zemljiškega katastra v skladu s sprejetimi termini.
Projektni svet predlaga, da se vzporedno z drugim sistemskim vrednotenjem nepremičnin delo glede izboljšav že evidentiranih podatkov nadaljuje s ciljem še višje kakovosti še pred uvedbo prve obdavčitve nepremičnin po novem sistemu.
Projektni svet predlaga vsem upravljavcem zbirk prostorskih podatkov, ki so potrebni za izvajanje množičnega vrednotenja nepremičnin, naj tudi po izvedbi drugega cikla sistemskega vrednotenja nepremičnin nadaljujejo z vzpostavljanjem novo načrtovanih evidenc prostorskih podatkov v skladu z roki, zapisanimi v zakonodaji, in tem nalogam namenijo visoko prioriteto. S tem bodo nadaljnji cikli množičnega vrednotenja dajali še boljše in pravilnejše posplošene tržne vrednosti posameznim nepremičninam.
Vlada odgovorila na poslansko vprašanje glede dolgotrajne oskrbe
Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z Zakonom o dolgotrajni oskrbi. .
Leta 2017 je bila pristojnost priprave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi prenesena na Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: MZ). MZ bo pri pripravi sistemskih rešitev sledilo časovnici in Programu dela Vlade Republike Slovenije za leto 2019, skladno s katerim bo zakon o dolgotrajni oskrbi lahko sprejet v prvi polovici leta 2020.
Predlogi sistemskih ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri: enotne definicije dolgotrajne oskrbe, vzpostavitve enotne vstopne točke, uvedbe enotne ocene upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, koordiniranega izvajanja, vzpostavitve učinkovitega integriranega javnega, strokovnega, finančnega, upravnega nadzora, možnosti upravičenca, da izbira med različnimi oblikami dolgotrajne oskrbe, uvedbi novih storitev, tudi storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti ter storitev e-oskrbe, uvedbi informacijske podpore celotnemu procesu dolgotrajne oskrbe, podpore izvajalcem neformalne oskrbe, vzpostavitvi nacionalnega sistema kakovosti storitev ter višjega zagotavljanja javnih sredstev za pravice iz dolgotrajne oskrbe in s tem manjšo finančno obremenitev posameznika, družine in lokalne skupnosti.
Odgovor v zvezi s kratkoročnim oddajanjem nepremičnin v turistične namene
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje glede vprašanja ali je vlada v okviru usmeritev medresorske delovne skupine za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, že sprejela kakšne konkretne ukrepe, kakšni so vladni razvojni načrti na tem področju, ali Finančna uprava RS od družbe Airbnb prejema informacije o njihovih uporabnikih oz. podatke o oddajanju stanovanj na njihovi platformi, s ciljem, da se zagotovi plačevanje vseh potrebnih davščin ter ali namerava vlada pristopiti k sistemskemu načinu urejanja delitvene ekonomije.
Vlada odgovarja, da je bil že sprejet Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki je omilil minimalne tehnične pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti. V naslednjem letu se pa načrtuje sprejem novega Zakona o gostinstvu, v okviru katerega bodo preučene možnosti za uvedbo jasne ločnice med oddajanjem nepremičnin v turistične namene in na temelju najemne pogodbe, preučena bo tudi možnost za odpravo obvezne kategorizacije za vse sobodajalce.
Podatki kažejo, da v Sloveniji primanjkuje najemnih stanovanj (razmerje med lastniškimi in najemnimi stanovanji je kar 92 % : 8 %) in imamo posledično dolge čakalne dobe, zato je eden od temeljnih ciljev do 2025 povečevati število najemnih stanovanj zlasti za ranljive skupine prebivalstva. Stanovanjska politika sledi vodilu, da so najemna razmerja čim trdnejša in čim bolj varovana. Ponavljajoče se oddajanje stanovanj za kratko obdobje, praviloma le nekaj dni v okviru sobodajalstva in preko raznih portalov, kot npr. Airbnb ni in ne more biti stanovanjski najem, pač pa gre za turistično poslovno dejavnost.
Ponudniki klasičnega oddajanja nepremičnin turistom so z vidika davčne obravnave izenačeni s ponudniki kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom prek različnih, kar je v skladu s priporočilom, da naj bi države članice Evropske unije uporabljale funkcionalno podobne davčne obveznosti za podjetja ali osebe, ki opravljajo dejavnost. Področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin v turistične namene preko različnih platform je v davčnih predpisih že ustrezno urejeno in ni razlogov za specialno ureditev tega področja za namene davkov.
Finančna uprava (FURS) pridobiva podatke, potrebne za opravljanje nalog finančne uprave. FURS ne prejema podatkov o vseh uporabnikih spletne platforme Airbnb, to so poimenski podatki o uporabnikih in najemninah, ki se oddajajo ter zneskih dohodkov, saj za takšno izmenjavo ni zakonske podlage. FURS razpolaga le s statističnimi podatki, ko je npr. število aktivnih gostiteljev, število gostov in znesek običajnega letnega zaslužka gostitelja.
(Vir: Vlada RS, ur)