Vlada potrdila spremembe pokojninske zakonodaje
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Poglavitne spremembe zakonodaje v okviru obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zajemajo:
- zvišanje odmernega odstotka in s tem izboljšanje socialne varnosti prejemnikov najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja,
- spodbude za ostajanje v zavarovanju ter
- zagotavljanje sočasnega prejemanja večjega dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev.
Vlada potrdila spremembe Zakona o urejanju trga dela
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela.
Predlog sprememb zakona predvideva zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost, in sicer iz 350 EUR bruto na 530,19 EUR bruto. S tem izenačujemo višino nadomestila z osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ki danes znaša 402 EUR neto.
Za aktivacijo starejših brezposelnih oseb se za te osebe spreminjajo pogoji pri določitvi trajanja denarnega nadomestila. Tako se prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 19 mesecev predvideva za zavarovance, starejše od 53 let, ob sočasnem izpolnjevanju pogoja zavarovalne dobe več kot 25 let. Prejemanje denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev pa se predlaga za zavarovance, starejše od 58 let in z zavarovalno dobo več kot 28 let.
Popravljajo se tudi pravila sankcioniranja kršitev. Po novem namreč brezposelnih oseb, ki bodo npr. ali odklonile vključitev v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonile primerno ali ustrezno zaposlitev, zavod ne bo več vodil v evidenci brezposelnih oseb.
Predvidene so tudi spremembe pri omejitvah začasnega ali občasnega dela upokojencev, upokojencu se omogoča delo do 90 ur, tri mesece v koledarskem letu ob tem, da ostaja letno število ur nespremenjeno, torej 720 ur, predlagana je ukinitev soglasja s strani ministrstva za delodajalce, ki imajo več kot 1.250 zaposlenih delavcev, določajo pa se tudi nove omejitve opravljenega števila ur začasnega ali občasnega dela upokojencev pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev.
Uredba o spremembah Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju in Uredbo o spremembah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju
Z Uredbo o spremembah Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju prenašamo določila o določitvi skupnih metod ocenjevanja hrupa. Skupne metode ocenjevanja hrupa se uporabljajo za izdelavo strateških kart hrupa, ki so podlaga za pripravo operativnega programa varstva pred hrupom. Metode ocenjevanja hrupa, določene v prilogi direktive, se morajo za izdelavo strateških kart hrupa uporabljati od 31. decembra 2018 dalje. Strateške karte hrupa, izdelane z modelnim izračunom in uporabo skupnih metod ocenjevanja hrupa, bo treba prvič izdelati do avgusta 2022 s prometnimi podatki za leto 2021. S skupnimi metodami ocenjevanja hrupa bo v Evropski uniji ocenjevanje emisij hrupa za ceste, železniške proge, letališča, industrijske vire hrupa in s hrupom obremenjenih prebivalcev usklajeno.
Sprememba Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.
Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači določa, da se dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo.
V skladu z omenjenim zakonom se začne minimalna plača obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2020 dalje.
Glede na navedeno se v uredbi spreminja pomen nekaterih izrazov, količnikov, dopolnjujejo in spreminjajo pa se tudi šifre izplačil za dežurno delo.
Spremembe Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini
Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini.
Spremembe in dopolnitve uredbe obsegajo med drugimi tudi naslednje vsebine:
- dopolnjen je del, ki govori o tem, da se zaposlenemu v času priprav in usposabljanj za delo v tujini določi plača, kot jo prejema za delo v Sloveniji. Zaposleni, napoten na delo v tujino, prejme plačo za delo v Sloveniji v primeru, ko mu je bilo koriščenje sorazmernega dela letnega dopusta zaradi potreb delodajalca zavrnjeno, ko je še opravljal delo v Sloveniji;
- dopolnjen je tudi del, ki določa plačo zaposlenemu, ki je napoten na delo v tujino, vendar se pred dejanskim nastopom z delom v tujini ustrezno usposablja. Za čas usposabljanja se zaposlenemu opredeli plača za delo v Sloveniji;
- spremenjen je del, ki določa, da tudi učiteljem dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, učiteljem slovenščine in lektorjem na tujih univerzah pripada dodatek za nevarnost;
- v obstoječi uredbi se povračilo stroškov socialnih zavarovanj partnerja določi od osnove, kakršno je imel ob odhodu v tujino. Če je bil partner pred odhodom odsoten in je prejemal npr. nadomestilo zaradi bolezni, ali je bil zaposlen za krajši delovni čas zaradi starševskega dopusta, je upravičen do nižjega povračila socialnih zavarovanj ves čas napotitve. S spremembo se upošteva osnova zadnjega polnega meseca, ki ni vključeval nadomestil (zadnja polna plača);
- po novem tudi učiteljem in lektorjem pripada dnevnica. Doslej so bili izvzeti. Poleg tega se vsem zaposlenim na delu v tujini dnevnica obračuna v enaki višini, kot to velja za zaposlene v Republiki Sloveniji za službeno pot v tujino;
- spremenjen je del, ki določa, da se učiteljem in lektorjem na delu v tujini povrnejo stroški učenja tujega jezika;
- katalog funkcij, delovnih mest in nazivov za delo v tujin se dopolni z dvemi novimi delovnimi mesti: mladi raziskovalec in korespondent ataše.
Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah
Vlada je sprejela Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah, verzija 4.0.
S sklepom je vlada naložila ministrstvom in vladnim službam, ki so izvajalci nalog določenih v državnem načrtu, da v roku šestih mesecev po sprejetju načrta, izdelajo oziroma uskladijo priloge in dodatke k državnemu načrtu, ki so v njihovi pristojnosti in jih dostavijo Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
Prav tako je s sklepom določeno, da nosilci načrtovanja izdelajo oziroma uskladijo svoje načrte oziroma dele načrtov zaščite in reševanja ob poplavah z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob poplavah v dvanajstih mesecih po sprejetju državnega načrta.
Državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah, verzija 4.0, je izdelan kot izvedbeni dokument vlade v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja in je nadgradnja Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah, verzija 3.0. Verzija 4.0 je dopolnjena in posodobljena, v njej pa so upoštevani tudi zaključki iz dejanskih poplav leta 2012, 2014 in 2017.
Poslanska pobuda v zvezi s spremembo zakonodaje za pospešitev razvojnih projektov
Vlada je sprejela odgovor na poslansko pobudo glede možnosti spremembe zakonodaje z namenom pospešitve razvojnih projektov.
Po oceni vlade spreminjanje zakonodaje ni potrebno, saj obstoječ sistem preko splošnih materialnih in procesnih institutov ter preko specialnih rešitev v prostorski in gradbeni zakonodaji že omogoča učinkovito odkrivanje in sankcioniranje zlorab procesnih pravic. Sodelovanje javnosti in nevladnih organizacij pri odločanju je del demokratičnega sistema izvajanja oblasti in del pravne države. Vlada se zavzema za transparentne in učinkovite postopke ter ocenjuje, da se ti lahko izvajajo v okviru veljavnih predpisov. Veljavna zakonodaja s področja urejanja prostora in graditve objektov je bila namreč pripravljena ob upoštevanju evropskih in nacionalnih standardov glede vključevanja javnosti in varovanja človekovih pravic, obenem pa je z uzakonitvijo nekaterih novosti, kot sta združen postopek načrtovanja in dovoljevanja ter integralni gradbeni postopek, skušala izboljšati organizacijski in postopkovni vidik umeščanja v prostor. Kot kažejo primeri dobre prakse, ki so se vodili tudi po prej veljavnih zakonskih ureditvah, pa je učinkovitost umeščanja še bolj kot z normativno ureditvijo pogojena zlasti z ustrezno pripravo, upravljanjem in vodenjem tovrstnih projektov, kar vključuje pravočasno in koordinirano izvajanje aktivnosti, tvorno sodelovanje vseh deležnikov ter uporabo celotnega instrumentarija, ki ga daje v ta namen zakonodaja.
Poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju od januarja 2014 do konca junija 2019
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike v obdobju od januarja 2014 do konca junija 2019 in Poročilom o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike je bilo od januarja 2014 do konca junija 2019 izdanih 434 odločitev o finančni podpori za projekte, programe oz. javne razpise v vrednosti 2,4 milijarde evrov, kar je 78 odstotkov razpoložljivih sredstev (navajamo EU del). Od tega je 943,2 milijona evrov Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj namenjenih kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, 743,4 milijona kohezijski regiji Zahodna Slovenija, 702,9 milijonov evrov Kohezijskega sklada pa celotni Sloveniji. Po izvedenih javnih razpisih posameznih ministrstev se je do konca junija na terenu izvajalo že za nekaj manj kot dve milijardi evrov oziroma 64 odstotkov programov in projektov, iz državnega proračuna (vključno s finančnimi instrumenti) pa je bilo upravičencem izplačanih nekaj več kot 808 milijonov evrov, kar je 26 odstotkov razpoložljivih sredstev. Slovenija je do konca junija 2019 Evropski komisiji posredovala za 758 milijonov evrov zahtevkov za plačila oz. 25 odstotkov razpoložljivih sredstev. Do konca avgusta se je ta znesek povečal na 779 milijonov evrov.
Stanje v prvih dveh fazah izvajanja (izdane odločitve o podpori in usmeritev predvidenih sredstev v programe in projekte) je po oceni Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) zadovoljivo, dodatno pa se je treba osredotočiti na fazo izplačil iz proračuna. Na eni strani je treba spodbuditi izvajanje posameznih projektov in programov na terenu, da bodo lahko za izvedene aktivnosti izdajali račune, na drugi pa pospešiti njihovo potrjevanje na ministrstvih.
Aktivnosti, predvidene v akcijskem načrtu za pospešitev črpanja sredstev iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, se izvajajo po predvideni časovnici. Največji napredek je bil narejen na področju ukrepov za odpravo pomanjkljivosti informacijskega sistema, na katere je leta 2018 opozoril tudi revizijski organ Urad RS za nadzor proračuna. Uradu smo konec junija poročali o odpravi izpostavljenih pomanjkljivosti. Rezultati naknadne revizije potrjujejo, da sistem deluje, zagotavlja zanesljive podatke in omogoča nemoteno izvajanje kohezijske politike. Aktivnosti, povezane z izboljšanjem delovanja informacijskega sistema in uporabniške izkušnje, se še naprej intenzivno izvajajo in ostajajo pomembna prioriteta Službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
(Vir: Vlada RS, ur)
TEDENSKE NOVICE SOS št. 40 / 27.9.2019 – 4.10.2019
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije ponovno objavljamo javni natečaj, na katerem se bodo občine potegovale za naziv ″Branju prijazna občina ″. Javni natečaj bo odprt med 8. februarjem in 30. oktobrom 2019, podelitev nazivov ″Branju prijazna občina ″ pa bo na podlagi ocene strokovne komisije potekala 3. decembra 2019.