Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ugotavlja, da občine intenzivno pripravljajo in sprejemajo občinske podrobne prostorske načrte oziroma njihove spremembe in dopolnitve (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po postopku, ki je predpisan z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2).
V skladu s 118. členom ZUreP-2 odločitev za pripravo OPPN temelji na odločitvah in usmeritvah iz OPN, izhodiščih za pripravo OPPN, če se ta pripravlja na podlagi izkazane potrebe občine in ni predviden v OPN, ali na pobudi investitorja priprave OPPN. Če usmeritve za pripravo OPPN v OPN niso vnaprej podane ali celovite, se pripravijo izhodišča za pripravo OPPN ob smiselni uporabi določb 108. člena ZUreP-2.
Izhodišča za pripravo OPN/OPPN so novost v prostorski zakonodaji. Gre za predhodno fazo, namenjeno širšemu razmisleku o tem, na kakšen način, kje in v kakšnem obsegu bo občina izvedla cilje svojega prostorskega razvoja. Poleg tega gre tudi za oceno finančnih posledic, ki jih odločitve v prostorskih aktih potegnejo za seboj. Faza izhodišč predstavlja neke vrste projektno nalogo za pripravo OPN/OPPN, ki pa mora nujno potekati že s sodelovanjem javnosti. Gre za fazo, ki omogoča podajanje in zbiranje različnih pobud in predlogov glede različnih potreb in interesov v prostoru, kar skladno z načelom ekonomičnosti postopka v kasnejših fazah priprave praviloma ne pride več v poštev. Izhodišča morajo biti pripravljena do te mere, da bodo nosilcem urejanja prostora omogočala podajo mnenja o tem, ali se v postopku priprave prostorskega akta izvede tudi celovita presoja vplivov na okolje.