Vlada o dveh osnutkih predlogov zakonov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča
Vlada se je seznanila z osnutkoma zakonodajnih predlogov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, in sicer s
- Predlogom o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor in
- Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor.
Ministrstvo za javno upravo je pripravilo dva predloga za izpolnitev odločbe Ustavnega sodišča. Sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor z uvedbo relativnega prednostnega glasu in spremembe meja volilnih okrajev z relativno sprejemljivim 10 do največ 15 odstotnim odstopanjem od povprečne velikosti volilnega okraja glede na število volivcev sta rešitvi, ki po mnenju pripravljavca zakonskih besedil zadostita zahtevam Ustavnega sodišča. Spreminjanje meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od navedenih pa pomeni preveliko tveganje, da rešitev ne sledi odločbi Ustavnega sodišča.
Ob sledenju geografski zaokroženosti občin prihaja celo do več kot 40 odstotnih odstopanj v eno ali drugo smer, kar je po mnenju strokovne skupine, ki se je lotila teh popravkov, pomeni izjemno velik odmik od osnovne dikcije odločbe Ustavnega sodišča. Enakega mnenja so tudi nekateri drugi strokovnjaki. Ministrstvo za javno upravo, ki je skrbnik volilne zakonodaje, za takšne rešitve ne more prevzeti odgovornosti in jih političnim strankam ne more ponuditi kot rešitev.
Ministrstvo za javno upravo bo predloga osnutkov zakonskih sprememb poslalo političnim strankam, zastopanim v Državnem zboru in predsedniku republike Slovenije, kot podlago za odločitev in izjasnitev, kateri med predlogoma, torej med relativnim prednostnim glasom in predlaganimi popravki meja volilnih okrajev uživa dovolj politične podpore, da gre v obravnavo v DZ.
Uredba o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov
Vlada je izdala Uredbo o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov. Uredba vključuje območja namakalnih in osuševalnih sistemov, ki so bili uvedeni pred 1. januarjem 1999, in za katere so bili v letu 2015 s strani ministrstva potrjeni programi vzdrževanja za leto 2015.
Sprejem uredbe nima novih finančnih učinkov (ne vpliva na državni proračun), saj le potrjuje območja navedenih osuševalnih in namakalnih sistemov. Vsi stroški v zvezi z vzdrževanjem teh sistemov se prek nadomestila za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih in namakalnih sistemov odmerijo lastnikom ali zakupnikom zemljišč na območju posameznega sistema.
Predlog novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
Vlada je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta k predlogu novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je podprl predlog novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. V svojem mnenju pa je kot problematično izpostavil reševanje lastništva zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane ceste, pozval je tudi k čim prejšnji uvedbi davka na nepremičnine.
Vlada je v sprejetem stališču na mnenje Državnega sveta pojasnila, da mora biti reševanje lastniškega stanja javnih cest izvedeno skladno z ustavo ter da so občinam že sedaj omogočeni hitrejši postopki razlastitev. Glede davka na nepremičnine pa je vlada pojasnila, da je prioriteta izvedba množičnega vrednotenja nepremičnin, aktivnosti glede davka pa se bodo lahko nadaljevale šele, ko bo zagotovljena ustrezna kakovost vrednosti in kakovostni podatki.
Letno poročilo Evropskega računskega sodišča
Vlada se je seznanila z Letnim poročilom Evropskega računskega sodišča o izvrševanju proračuna za leto 2018 in Letnim poročilom Evropskega računskega sodišča o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada (ERS), za leto 2018.
V letu 2018 je Slovenija uspešno zaprla vse operativne programe iz kohezije iz obdobja 2007-2013 in pridobila v proračun še zadnjih 205 milijonov evrov iz tega finančnega okvira. V letu 2018 je bilo končnih plačil iz kohezijskih skladov (ki so vključeni v našo revizijsko populacijo) 73 milijonov evrov (investicije zaključene v obdobju julij 2016-jun 2017).
Količina prevzetih obveznosti (izbranih projektov v tekočem večletnem finančnem okviru) konec leta 2018 znaša 1,8 milijarde evrov, kar nakazuje, da bi lahko Slovenija v prihodnjih treh letih precej izboljšala stanje na področju črpanja sredstev. Kljub temu bo potrebno precej pozornosti nameniti tako izvedbi že izbranih projektov, kot tudi izboru projektov do konca leta 2020 za del sredstev, kjer obveznosti še niso bile prevzete.
Tudi glede Evropskih razvojnih skladov, z odhodki okoli 4 milijarde evrov, so ugotovitve podobne tistim iz prejšnjih let, saj so revizorji izrekli pozitivno mnenje glede računovodskih izkazov in prihodkov, ter negativno mnenje o odhodkih Evropskih razvojnih skladov, saj stopnja nepravilnosti znaša 5,2%.
Novih 16 projektov uvrščenih v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022
Vlada je potrdila, da se v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2019-2022 Proračuna Republike Slovenije, uvrsti 16 novih projektov in 3 spremembi projektov. Gre za projekte, ki obsegajo predvsem ureditev in popravilo cest, sanacijo plazu, izgradnjo čistilne naprave, obnova osnovne šole, energetske sanacije in prenovo objektov. Za financiranje omenjenih projektov bo namenjenih skupno 3.851.886,96 evrov.
Projektni svet za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin
Vlada je prilagodila članstvo Projektnega sveta za prenovo sistema obdavčitve nepremičnin in imenovala med drugimi Andrejo Troha, namestnico članice Skupnosti občin Slovenije.
***
Vlada je sprejela med drugimi tudi odgovore na poslansko vprašanje v zvezi z vrednotenjem izvajanja univerzalne poštne storitve, v zvezi z zagotavljanjem vsem dostopne univerzalne poštne dejavnosti in v zvezi z načrtovanim reševanjem problematike Pošte Slovenije d.o.o.
(Vir: Vlada RS, ab)