Vlada o spremembah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju
V Uredbi se spreminja višina dodatkov za manj ugodne delovne pogoje, za specializacijo, znanstveni magisterij in doktorat ter višina dodatkov, ki so določeni v nominalnem znesku za javne uslužbence oziroma pripadnike Slovenske vojske, ki so napoteni na delo v tujino. Ti dodatki so določeni v nominalnem znesku in se usklajujejo enako kot osnovne plače. Glede na to, da se je vrednost plačnih razredov plačne lestvice povišala za 4,5 odstotka, so se za isti odstotek povišali tudi ti dodatki, zato se višina dodatkov ustrezno spreminja tudi v Uredbi.
Vlada določila besedilo predloga Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije
Besedilo zakona določa začasne ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, ukrepe za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ukrepe za kontrole cen energije in energentov, prispevke in porabo presežnih tržnih prihodkov ter še nekatere druge ukrepe za naslavljanje visokih cen energije.
V nadaljevanju zakona sta opredeljena omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek. Uvaja se prispevek na realizirane tržne prihodke od prodaje električne energije, proizvedene in prodane na veleprodajnem slovenskem trgu (z nekaterimi določenimi izjemami). Ti prispevki se lahko porabijo za finančna nadomestila za znižanje porabe v koničnih urah, nadomestila dobaviteljem za regulirane cene, pomoč ranljivim in financiranje OVE. Solidarnostni prispevek se medtem pobira za dobiček od dejavnosti pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina.
Besedilo zakona prav tako predvideva določene ukrepe za zajezitev visokih stroškov. V primeru, da pride do nesorazmernega dviga cen energentov, lahko vlada na primer določi, da se regulira tudi cena toplote iz daljinskega ogrevanja v delu, kjer ni podlage za regulacijo po Zakonu o kontroli cen.
Med ostalimi določbami pričujočega interventnega zakona so omejitve glede vrnitve dobavitelja na maloprodajni trg električne energije in plina, možnost prenosa celotnega portfelja dobavitelja, ki se umika s trga, na drugega dobavitelja. Zapisane so tudi določbe, da se za javna naročila za dobavo električne energije ali plina Zakon o javnem naročanju ne uporablja, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske Unije. Med drugim besedilo določa še porabo prihodkov od prezasedenosti. Uvaja se tudi podlaga za morebitno nadomestilo dobaviteljem električne energije, plina ali toplote, ki bi jim ukrep regulacije cen povzročil občutno škodo.
Smernice za inovativno javno naročanje bodo omogočile razvoj in uporabo inovativnih rešitev v javnih organih
Smernice za inovativno javno naročanje so namenjene vsem javnim organom in organizacijam, ki morajo pri svojih naročilih uporabljati Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). S smernicami se spodbuja javne organe, da pri naročilih izkoristijo razvojne sposobnosti podjetij in si zagotovijo inovativne in po meri izvedene rešitve.
Inovativno javno naročanje je skupni naziv za tri načine naročanja, ki lahko spodbudijo večje vključevanje inovativnih rešitev, in sicer:
- predkomercialno javno naročilo je izjema po ZJN-3 in se uporablja takrat, ko rešitve za določen produkt oziroma storitev na trgu še ni in jo je treba še razviti; pri tem načinu se osredotočamo na raziskave in razvoj od raziskovanja do oblikovanja rešitve, razvoja prototipa ter razvoja in testiranja majhnega obsega testnih produktov in storitev;
- javno naročilo inovativnih rešitev se uporablja v primeru, ko inovativne rešitve že obstajajo, vendar so blizu trga ali pa se uporabljajo na trgu v zelo majhnem obsegu; za naročanje teh rešitev naročniki uporabljajo različne postopke v skladu z ZJN-3 (npr. odprti, omejeni, konkurenčni postopek s pogajanji, konkurenčni dialog);
- partnerstva za inovacije se kot poseben postopek v skladu z ZJN-3 uporablja v primeru, ko naročnik zahteva unikatno, posebno rešitev, ki še ni razvita in je še ni na trgu, zahteva pa celovit način dela ter združuje tako predkomercialno kot tudi komercialno naročilo (torej javno naročanje inovativnih rešitev).
Vir: Vlada RS, NJ