Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu
Vlada je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katerim se ureja pogoje za uvedbo enotne vozovnice, brezplačne prevoze za študente invalide, vključitev kategoriziranih športnikov v sistem subvencionirane vozovnice, določitev namenskih sredstev enotne vozovnice in nekatere nujne spremembe za podeljevanje koncesij za izvajanje javnega potniškega prometa.
Sprememba omogoča, da vozniki tretjih držav dokazujejo kvalifikacijo tudi, če imajo kodo 95 vpisano v potrdilo za voznike nedržavljane EU (potrdilo o zaposlitvi) v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta. Zaradi neizvajanja v praksi se predlaga črtanje določbe glede pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij, saj je tak sistem za voznike dejansko daljši in bolj zamuden od sistema z izpitom, ki se v praksi edini izvaja. Ker gre za zakonske določbe, ki se v praksi ne izvajajo, se predlaga ohranitev samo sistema pridobitve temeljne kvalifikacije z izpitom. Pri ostalih spremembah gre za uskladitev pojmov z direktivami EU in sicer na področju navedb kategorij vozniškega dovoljenja ter običajnega prebivališča.
Zaostrujejo se tudi pogoji za pridobitev licence glede upravljavca prevozov (bivša odgovorna oseba za prevoze), ki bo lahko nastopal kot upravljavec samo v enem podjetju.
Poročilo o procesu priprave in sprejemanja celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
Odbor DZ RS za infrastrukturo, okolje in prostor je na 7. nujni seji 9. 4. 2019 obravnaval zahtevo poslanske skupine Levice za sklic nujne seje odbora z naslovom »Poziv mladih za podnebno pravičnost« in med drugim sprejel sklep, da naj vlada o procesu priprave in sprejemanja Nacionalnega energetsko podnebnega načrta predloži poročilo Državnemu zboru do 31. avgusta 2019.
NEPN je strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določiti cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE),energetska učinkovitost (URE), energetska varnost, notranji trg energije ter na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti.
Pripravljeno je Poročilo o procesu priprave in sprejemanja celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Glede na številne in zahtevne aktivnosti in s konstruktivnim sodelovanjem vseh deležnikov ter uspešno in pravočasno zaključeno celovito presojo vplivov na okolje, bo sprejem NEPN mogoče doseči v prvi polovici 2020. Sprejet NEPN predstavlja pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v novi večletni finančni perspektivi, zato je kvalitetna priprava dokumenta ena od naših prioritet.
Prilagajanje podnebnim spremembam, prehod v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki bi omogočal njegovo konkurenčnost in kakovost življenja prebivalstva ob dolgoročnem ohranjanju naravnih virov, zahteva spreminjanje proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike. To je mogoče uresničiti z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.
Uredba o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem
Vlada je izdala Uredbo o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem. Uredba je namenjena predvsem preprečevanju onesnaženja okolja pri skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov na prostem in pri izrednih dogodkih.
V njej so določene zahteve za skladišča, v katerih se na prostem skladiščijo trdni gorljivi odpadki (nad 200 m3), pogoje za skladiščenje takih odpadkov v teh skladiščih ter ukrepe varstva pred požarom. Ureditve skladiščenja so določene z izhodiščem, da skladišča trdnih gorljivih odpadkov lahko predstavljajo nevarnost za onesnaženje okolja, predvsem voda in tal, in sicer tudi v primeru izrednih dogodkov v skladiščih, kot so na primer požari, kar so potrdili primeri v preteklosti.
Slovenska strategija pametne specializacije
Vlada se je seznanila z Informacijo o izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije za obdobje 2016–2018 in naložila MDDSZ, da v sodelovanju z MGRT, MIZŠ in SVRK začne z aktivnostmi za postavitev platforme za napovedovanje kompetenc.
Kot poudarjeno v informaciji o izvajanju Slovenske strategije pametne specializacije (S4), ki obravnava obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018, ima Slovenija z vidika konkurenčnosti in strukture gospodarstva ter razpoložljivega znanja dobro izhodišče za svoj nadaljnji razvoj. Kljub pomanjkanju potrebnih naložb je Slovenija naredila znaten napredek pri nadgradnji inovacijskega ekosistema. V zadnjem obdobju so sicer opazni premiki v pravo smer (zaustavitev padanja izdatkov državnega proračuna za raziskave in razvoj), vendar je treba v luči prihajajočih izzivov, kot je četrta industrijska revolucija in pospeševanje konkurenčnih regij, dinamiko bistveno pospešiti.
(Vir: Vlada RS, ur)