Novela Energetskega zakona
Vlada je določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga poslala v Državni zbor RS v obravnavo in sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku.
V besedilo so vključene spremembe povezane z implementacijo dveh evropskih direktiv, ustavne odločbe ter smernic za državno pomoč za okolje in energijo:
- energetske izkaznice bodo morali namestiti tudi lastniki in najemniki stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost, ne glede na to, ali so te stavbe v lasti javnih organov oz. jih ti uporabljajo, ter da bo energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti.
- dodaja se nov pomen izraza, ki navaja, da »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 odstotkov energije iz obnovljivih virov, 50 odstotkov odvečne toplote, 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje ali 50 odstotkov kombinacije toplote iz najmanj dveh prej navedenih virov
- osma alineja prvega odstavka 59. a člena Energetskega zakona je v neskladju z ustavo.. Glede na odločbo ustavnega sodišča je treba dodati še postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oz. pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku (gre za spremembo 475. člena Energetskega zakona).
Predlog Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije
Vlada je določila besedilo predloga Resolucije o Energetskem konceptu Slovenije in ga poslala v sprejetje Državnemu zboru RS.
Cilj energetske politike RS je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način, prehod v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument, ki predstavlja nacionalni energetski program. Ključni izzivi, ki jih naslavlja, so postopno zmanjšanje rabe energije in povečevanje njene učinkovite rabe, povečevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in s tem opuščanje fosilnih virov za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in promet, usmeritve glede priprav za odločitev o rabi jedrske energije ter tehnološki razvoj in komercialni preboj obnovljivih virov energije, naprednih tehnologij in storitev, vključno s shranjevanjem in učinkovito rabo energije. Konkretni ukrepi za doseganje ciljev EKS, ki bodo dodani sedanjim politikam in ukrepom, bodo podrobneje določeni v podrejenih izvedbenih dokumentih – akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo.
Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstva
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvi Zakona o gasilstvu, ki bo posredovan v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku.
Predlog zakona določa:
- da poklicnim gasilcem, ki opravljajo, skladno s sistemizacijo delovnih mest, operativne naloge gasilstva, pripada za vsako začeto leto dela na taki dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost;
- da se javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v poklicno gasilsko enoto, za določitev dodatka za stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka za stalnost in
- položaj poklicnih gasilcev glede dodatka za stalnost bo postal primerljiv z ostalimi uniformiranimi poklici (policisti, pripadniki stalne sestave Slovenske vojske, pooblaščenimi uradnimi osebami po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij).
Predlog novele Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji
Vlada je sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. S predlogom zakona se spreminja in dopolnjuje besedilo aktualnega Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Na potrebe po spremembi zakona so večkrat opozorile tako nacionalne kot tudi nekatere mednarodne institucije in organizacije, nujnost njegove spremembe pa je ugotovila tudi Vlada sama.
S predlogom zakona so tako podane naslednje temeljne rešitve:
- spreminja se sestava krovne organizacije romske skupnosti, sveta, in z njim povezanih členov zakona;
- odpravlja se pomanjkljivosti veljavnega 5. člena zakona ob zavedanju, da je izboljšanje bivanjskih razmer romske skupnosti nujen predpogoj za uspešnost posebnih ukrepov, katerih cilj je dvig socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti;
- odpravlja se napačno razumevanje opredelitve in vsebine posebnih pravic romske skupnosti kot manjšinske skupnosti v Republike Slovenije in se zagotavlja ustrezno pravno podlago za sprejem ukrepov za dvig socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti ob upoštevanju specifičnega položaja, v katerem se nahajajo;
- krepi se medresorsko sodelovanje in izvajanje posebnih ukrepov, potrebnih za dvig socialne vključenosti pripadnikov romske skupnosti kot nujnega predpogoja za njihovo vključenost v slovensko družbo;
- usklajuje se določbe o financiranju s spremenjenimi določbami v predlogu zakona ter v konec leta 2017 spremenjenem Zakonu o financiranju občin.
Novela ZOFVI
Vlada je obravnavala novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta podaljšuje možnost dopolnjevanja učne obveznosti z neustrezno smerjo izobrazbe za zaposlene do šolskega leta 2022/2023 in kot dovoljeni obseg dopolnjevanja ohranja 20 odstotkov, kot to že velja za šolsko leto 2017/2018.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje
Vlada je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje so v slovenski pravni red sedaj uvedene spremembe, ki jih je Evropska komisija sprejela z Uredbo EU 2017/1084 (prenos dejavnosti podjetja iz ene članice Evropskega gospodarskega prostora v drugo, prenos lastništva podjetja, …) ter določene spremembe, ki se nanašajo na pomoč podjetjem za tekoče poslovanje.
Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona
Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona, ki ga je po skrajšanem postopku Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev.
Tega predloga zakona vlada ne podpira, ker se reševanje problematike pomanjkanja najemnih stanovanj že rešuje skozi vrsto drugih (primernejših) aktivnosti. Predlog sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona namreč želi občinam dati možnost, da bi lahko na svojem območju z odlokom omejile višino najemnin za tržna in namenska najemna stanovanja. Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji skupaj 845.400 stanovanj. Statistični podatki kažejo, da ima velika večina (70 %) najemnih stanovanj v Sloveniji administrativno določeno najemnino, medtem ko je »čistih« tržnih stanovanj le dobrih 20 %. Gledano širše je ob izjemno visokem deležu lastniških stanovanj v Sloveniji, delež tržnih najemnih stanovanj še bolj zanemarljiv. Iz uradno dostopnih podatkov o višini tržnih najemnin tudi ni razvidno, da bi prihajalo do nesorazmernih povišanj najemnin v zadnjih letih in bi bila posledično potrebna njihova omejitev.
Vlada meni, da bo cilj, ki ga je predlagatelj zakona želel doseči z omejevanjem tržnih najemnin, dosežen z drugimi aktivnostmi, brez posega v svobodno gospodarsko pobudo, kar oddajanje zasebnih nepremičnin na trgu tudi je.
Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2018
Vlada se je seznanila z dokumentom »Strateške usmeritve in prioritete inšpektoratov oziroma inšpekcij v letu 2018«. Ukrepi, ki jih ministrstva predlagajo, in so tudi rezultat sodelovanja med inšpekcijskimi službami, so upoštevaje strokovnost inšpekcij in težnjo po njihovi večji učinkovitosti, večji dostopnosti in prepoznavnosti, usmerjeni k zasledovanju varovanja javnega interesa ter interesa pravnih in fizičnih oseb. Ministrstvo za javno upravo ocenjuje, da bo s sprejemom strateških usmeritev in prioritet vzpodbujena tudi javnost k zavedanju, da mora vsakdo spoštovati predpise in da osnovni namen inšpekcij ni izrekanje sankcij, temveč zagotavljanje zakonitosti in urejenosti področij, ki sodijo v pristojnost posamezne inšpekcije.
Poročilo o izvedbi Programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu ter se seznanila s Poročilom za odpravo posledic škode v kmetijstvu ter z Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2016
Vlada je sprejela Poročilo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o izvedbi Programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu. Vlada RS se je tudi seznanila s Poročilom Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu o porabi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2016, izplačanih v 2017 in z Letnim poročilom o delu Komisije za odpravo posledic škode v kmetijstvu za leto 2016.
MKGP je v letu 2016 in 2017 izvajalo Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu (Program 2016), ki je bil izdelan na podlagi Končne ocene škode na kmetijskih pridelkih, večletnih nasadih in armaturah določenih pridelovalcev zaradi posledic pozebe in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016 na prizadetih območjih Slovenije (Končna ocena škode) in na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (ZUOPPSKP). Za izvedbo Programa 2016 so se v letu 2017 zagotovila sredstva iz proračunske rezerve v višini do 3.500.000,00 evra.
Sredstva državne pomoči za odpravo posledic pozebe in snega kot naravne nesreče v kmetijstvu v letu 2016 so bila odobrena 1179 upravičencem med katerimi je bilo 1176 malih in srednje velikih podjetij in 3 velika podjetja , kar skupaj znaša 3.487.332,24 evra. Minimalna pomoč, ki je bila v skladu ZUOPPSKP izplačana posameznemu upravičencu je znašala 100 evra.
Opredelitev do mnenja DS k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu
Vlada je sprejela opredelitev do mnenja Državnega sveta RS k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1E). Iz mnenja Državnega sveta RS (DS) k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (Zkme-1E) izhaja, da bi bilo primerneje, da bi se oblike dela urejale v okviru delovnopravne zakonodaje in ne v okviru zakona, ki ureja kmetijstvo. DS tudi meni, da dodatna davčna obremenitev sezonskega dela v kmetijstvu v višini 25 odstotkov ni potrebna, saj se od tega dela že plačajo prispevki za socialna zavarovanja ter dohodnina.
Vlada pojasnjuje, da je bilo v okviru dolgotrajnega medresorskega usklajevanja doseženo, da se v davčno zakonodajo ne posega, saj urejanje davčnih vsebin v nedavčnih zakonih ni primerno tako z vidika načela pravne varnosti, enake obravnave davčnih zavezancev v podobnih položajih kot tudi ustavne ureditve zakonodajnega referenduma.
Dopolnitev sklepa glede Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015 – 2020)
Vlada je sprejela sklep, da se v sklepu vlade z dne 9. 4. 2015 dodata novi točki, ki se glasita:
- Vlada nalaga ministrstvom in drugim državnim organom ter izvajalcem javnih pooblastil iz 2. točke tega sklepa, da o izvedbi ukrepov iz Programa upravljanja podrobno poročajo Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) najpozneje do 30. maja tekočega leta za preteklo koledarsko leto. MOP pa na podlagi takšnega podrobnejšega poročanja pripravi skupno poročilo, ki ga pošlje vladi v seznanitev do 30. septembra tekočega leta za preteklo koledarsko leto;
- O izvedbi ukrepov iz Programa upravljanja v letih 2015 in 2016 se v skladu s prejšnjo točko podrobno poroča skupaj s poročilom za leto 2017, MOP pa vladi pošlje v seznanitev skupno poročilo za obdobje 2015 do 2017 do 30. septembra 2018.
Operativni program varstva pred hrupom
Vlada je sprejela Operativni program varstva pred hrupom (OP). OP je izdelan z namenom, da se z vidika obremenjevanja okolja z okoljskim hrupom izboljša kakovost življenja ljudi, ki živijo na območjih v bližini s prometom obremenjenih železniških prog in cest.
Ta program obravnava območja: v bližini 288 km železniških prog z več kot 30.000 prevozov vlakov na leto; v bližini 607 km avtocest in hitrih cest ter 637 km glavnih in regionalnih cest cest z več kot tri milijone prevozov vozil na leto; mesta Ljubljana in Maribor (poselitveni območji z več kot 100.000 prebivalci).
Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa ter povečati število prebivalcev, ki v dnevnem času niso obremenjeni s hrupom nad 55 dB(A) in število prebivalcev, ki v nočnem času niso obremenjeni s hrupom nad 50 dB(A).
Izvajanje večjega dela ukrepov je predvideno v letu 2018, nekaj je srednjeročnih in manj dolgoročnih ukrepov. Med predvidenimi so tudi ukrepi, ki potekajo kontinuirano in niso vezani na časovno obdobje.
Prvo polletno poročilo k Programu Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017 – 2019
Vlada je sprejela Prvo polletno poročilo k Programu Vlade Republike Slovenije za krepitev integritete in transparentnosti 2017 – 2019, in sicer za obdobje od junija 2017 do decembra 2017.
Poročilo izkazuje odločno in kontinuirano prizadevanje nosilcev izvedbe ukrepov za njihovo uresničitev in dosego ciljev, ki jih želi Vlada RS doseči s posameznim ukrepom v okviru opredeljenih štirih področij ukrepanja. Predvideni roki za izvedbo posameznega ukrepa so določeni različno, v celoti pa naj bi bil dvoletni program izveden do konca 2019.
Poslanska vprašanja in odgovori Vlade
Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca v zvezi z volišči, ki je Vlado RS vprašal:
- Ali je zagotovila sredstva za prilagoditev volišč funkcionalno oviranim osebam, kje, na kateri podstavki in v kakšni višini?
- Ali je s strani volilnih organov kdorkoli stopil v stik s pristojnimi osebami (na vladi, ministrstvih, uradih, agencijah, ..) v zvezi s to problematiko in opozoril na dodatna sredstva, ki bodo potrebna za uresničevanje z Ustavo RS zagotovljene enakosti pri izvrševanju te človekove pravice? Ali je kdorkoli stopil v stik s strani lokalnih skupnosti?
- Ali Vlada RS meni, da je zaradi nezadostnih sredstev za prilagoditev volišč sredstev, ukinjanje volišč v posameznih naseljih primeren ukrep za zagotavljanje izvrševanja odločbe št. U-I-156/11 in sicer, da se iz teh naselji oteži izvrševanje volilne pravice vsem volilnim upravičencem, med katerimi so tudi funkcionalno ovirane osebe?
Nova ureditev glede dostopnosti volišč za invalide, ki jo je določila novela Zakona o volitvah v državni zbor iz aprila 2017 (ZVDZ-C), določa, da morajo biti volišča dostopna invalidom. Ta določba se je začela uporabljati 1. februarja 2018. Na podlagi novele ZVDZ-C je bil za invalide omogočen tudi dodaten način glasovanja, namreč invalidi po novem lahko glasujejo tudi po pošti in sicer pri določenih volitvah ali stalno.
V skladu z veljavno zakonodajo volišča določajo pristojne volilne komisije, za volitve in referendum na državni ravni so to okrajne volilne komisije, za volitve in referendum na lokalni ravni pa občinske volilne komisije. V okviru svojih pooblastil Državna volilna komisija (DVK) usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij in jim daje obvezna navodila v zvezi z izvajanjem ZVDZ. V ta namen DVK za vsake volitve in referendum posebej določi navodila volilnim komisijam tudi glede določitve volišč.
Kar zadeva stroške za izvedbo volitev, se v skladu z veljavno zakonodajo slednji krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Šteje se, da so sredstva za izvedbo volitev skladno z zakoni, ki urejajo javne finance in javna naročila, zagotovljena z dnem, ki je z razpisom volitev določen kot dan, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila. Kar zadeva lokalne volitve, stroške za izvedbo krijejo občine.
Vlada RS meni, da morajo pristojne volilne komisije, ki določajo volišča, dosledno upoštevati veljavno zakonsko ureditev in omogočiti, da bodo vsa volišča dostopna invalidom. Vlada RS tudi meni, da je relevantno zakonsko določbo ob upoštevanju priporočil DVK mogoče uresničevati brez ukinjanja volišč. Predvsem Vlada RS meni, da je potrebno pri določanju volišč dati prednost objektom v javni lasti države ali občin, saj morajo biti ti objekti že na podlagi Zakona o graditvi objektov in Zakona o izenačevanju možnosti invalidov dostopni invalidom.
Vlada je med drugimi tudi sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z romsko problematiko, to je glede urejanja socialne in skupnostno-integracijske dimenzije romske problematike v Republiki Sloveniji, ter na poslansko vprašanje v zvezi z nedopustnimi zaostanki pri reševanju pritožb zoper odločitve o pravicah iz javnih sredstev.
(Vir: Vlada RS, ab)
TEDENSKE NOVICE SOS št.9 /23.2.2018-2.3.2018
Prvi korak pri organizaciji Dneva za spremembe 2018 je, da se odločite, kakšno aktivnost želite organizirati, kaj lahko prostovoljsko naredite, za izboljšanje življenja v vaši skupnosti. Stopite v stik z drugimi organizacijami v vašem kraju, povabite k sodelovanju lokalna podjetja, društva in posameznike, predvidite sodelovanje šol in vrtcev, domov starejših, prostovoljskih organizacij ter skupaj načrtujte izvedbo akcije.
