Novela Zakona o lokalnih volitvah
Vlada je na seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah in ga pošlje v obravnavo Državnemu zboru po rednem postopku.
Z novelo se poenostavlja izvedba lokalnih volitev, določa stalen termin rednih lokalnih volitev, ki je določen na drugo nedeljo v novembru (drugi krog volitev za župana pa 14 dni po prvem krogu), ter zmanjšuje število volilnih organov. Novela podrobneje ureja volilno pravico tujcev v ožje dele lokalnih skupnosti (odpravlja se razlikovanje v primerjavi z občinskim svetom), odpravlja se v praksi neizkoriščeno zakonsko možnost izvedbe volitev v svete ožjih delov lokalnih skupnosti na dve leti.
Spreminja se tudi ureditev, ki velja za določanje nadomestil za volilne odbore tako, da se zanje uporabljajo predpisi, ki urejajo višino nadomestil za volilne odbore za volitve in referendume na državni ravni. S tem bo višina nadomestil za vse volilne odbore enaka in urejena z enim, ne pa z dvema hierarhično povsem različnima predpisoma.
Spremenjena Uredba o zelenem javnem naročanju
Vlada je sprejela spremenjeno Uredbo o zelenem javnem naročanju (ZeJN), ki prinaša fleksibilnejše zeleno javno naročanje, na seznam predmetov, za katere je zeleno javno naročanje obvezno, pa dodaja nekaj novih.
Bistvena sprememba je, da ta določa cilje, ki jih bodo za posamezne predmete obveznega zelenega naročanja morali pri vsakokratni oddaji upoštevati naročniki (npr. 10 % živil mora biti ekoloških, 50 % elektrike iz obnovljivih virov, 100 % računalnikov energetsko najbolj učinkovitih). Poleg tega pa bodo naročnikom na voljo priporočila, ki bodo sledila tem ciljem.
Po novem bo zeleno javno naročanje obvezno za več predmetov naročanja, med drugim tudi za tekstilne izdelke, projektiranje oziroma izvedbo gradnje cest, grelnike vode oziroma prostorov ter hranilnike tople vode, sanitarne armature, opremo za stranišča na splakovanje in opremo za pisoarje, stenske plošče, razsvetljavo v notranjih prostorih, cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo, vrtnarske storitve, kmetijske in druge proizvode ter opremo in stroje za vrtnarjenje ter tovorna in delovna vozila za zbiranje odpadkov.
Ministrstvo za javno upravo bo pripravilo smernice za področje zelenega javnega naročanja.
Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016
Vlada je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016.
Poročilo obravnava osnovne rezultate slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016. Pripravljeno je na podlagi podatkov Statističnega urada RS, MKGP ter drugih uradnih virov, ki so bili na voljo do 31. maja 2016, izjemoma tudi pozneje.
Podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Leto 2016 za kmetijsko pridelavo ni bilo tako ugodno kot predhodni dve leti. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za 3 %, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 8 %, obseg živinoreje pa se je povečal za okoli 5 %. Domača poraba, ki pri rastlinskih pridelkih med leti precej niha, se je opazno povečala pri rži, koruzi in zelenjavi, med živalskimi proizvodi pa pri mesu. Pri zelenjadnicah je bila dosežena največja poraba doslej. Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2016 višje kot leto prej pri žitu, zelenjavi, mesu, mleku in jajcih, znižale pa so se pri krompirju, sadju in medu. V letu 2016 so se cene kmetijskih proizvodov na skupni ravni znižale že tretje leto zapored. Ekonomski rezultati kmetijstva so se leta 2016 na skupni ravni izrazito poslabšali v primerjavi z letom prej (SURS, druga ocena). Neto dodana vrednost kmetijstva se je v primerjavi z letom 2015 izrazito zmanjšala, in sicer skoraj za četrtino (–24 %), faktorski dohodek kmetijstva pa se je zmanjšal za okoli 12 %. Padec dohodkov je v tem letu predvsem posledica izrazitega padca fizičnega obsega proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu ob razmeroma ugodnih cenovno-stroškovnih razmerjih na agregatni ravni.
Leto 2016 je drugo leto izvajanja reforme neposrednih plačil (2015–2020), potrjeni sta bili dve spremembi in dopolnitvi PRP 2014–2020 in tudi že nekatere spremembe modela reforme neposrednih plačil, ki veljajo v letu 2017. V letu 2016 se je nadaljevalo izvajanje novih shem: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete in vzporedno shema za male kmete, ob tem pa so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v PRP 2014–2020. Poleg rednih ukrepov so se leta 2016 izvajali tudi nekateri začasni izredni ukrepi pomoči nekaterim sektorjem, namenjeni ublažitvi poslabšanja ekonomskega položaja pridelovalcev zaradi motenj na trgu.
Površina gozdov (1.182.278 ha) se je leta 2016 glede na leto 2015 (1.182.016 ha) malce povečala, gozdnatost pa je dosegala 58,3 %.
Celoten izvoz se je v letu 2016 zopet povečal in je skupaj z lesom za kurjavo dosegel 3,1 milijona m3, kar je 388 tisoč m3 oziroma 14 % več kot leta 2015. Podatki o odstrelu in izgubah v letu 2016 niso pomembno drugačni kot v predhodnem letu, razen pri divjem prašiču in jelenjadi, pri katerih se je odvzem v primerjavi z letom 2015 nekoliko povečal.
Program sofinanciranja Ministrstva za obrambo investicij v lokalno javno infrastrukturo v letih 2017 in 2018
Vlada je sprejela program sofinanciranja Ministrstva za obrambo investicij v lokalno javno infrastrukturo v letih 2017 in 2018 v občinah Postojna, Ilirska Bistrica in Krško zaradi obremenitev, ki jih povzroča delovanje Slovenske vojske.
Z občinami ima Ministrstvo za obrambo sklenjene posebne dogovore, ki med drugim predvidevajo tudi sofinanciranje posodabljanja lokalne javne infrastrukture, ki jo v povezavi z vojaškimi objekti souporablja Slovenska vojska.
Glede na omejen obrambni proračun poskuša Ministrstvo za obrambo z občinami dogovoriti različne načine izpolnjevanja dogovorjenih obveznosti v manjšem obsegu, kot je predvideno z dogovori. Program sofinanciranja zajema sofinanciranje v občinah Postojna, Ilirska Bistrica in Krško za investicije, ki so neposredno povezane z uporabo Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna (poligon Poček, strelišče Bač) in vojaškega Letališča Cerklje ob Krki.
(Vir: Vlada RS, UR)