Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022
Vlada je sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022, ki se nanaša na sušo z datumom nastanka 31. maja 2022 na prizadetih območjih Slovenije. Za izvedbo programa iz prejšnje točke se zagotovijo sredstva v višini 25.000.000 evrov. Sredstva v letu 2023 se zagotovijo iz proračunske rezerve.
Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše leta 2022 je izdelan na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN) in na podlagi Končne ocene neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše leta 2022.
Končno oceno škode, ki presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in znaša 148.474.650,18 evra, je 13. marca 2023 obravnavala na svoji dopisni seji Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, Vlada pa potrdila na seji 30. marca 2023.
Končna ocena škode presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2022 (3.761.992,59 evra), kar pomeni, da je v skladu z ZOPNN dosežen limit za potrditev značaja vremenskih razmer kot neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
Suša je leta 2022 v 211 občinah prizadela 23.570 oškodovancev, na skupaj 235.182,5 ha kmetijskih površin.
Tabela: Prizadete kulture in ocenjena škoda
| Kultura |
Ocenjena škoda (ha) |
Ocenjena škoda (EUR) |
| Travinje |
162.803,50 |
44.176.097,34 |
| Žita |
53.740,93 |
43.006.974,09 |
| Poljščine, krmne rastline |
10.933,29 |
11.269.753,79 |
| Sadno drevje |
5.042,74 |
27.830.606,30 |
| Zelenjadnice |
1.587,57 |
11.183.020,54 |
| Hmelj |
881,74 |
6.809.304,67 |
| Jagodičevje |
129,34 |
2.397.337,00 |
| Sadike cepljenk, sadnega drevja |
63,35 |
1.801.556,45 |
| SKUPAJ |
235.182,47 |
148.474.650,18 |
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
S tem programom se državna pomoč upravičencem, ki so mala in srednje velika podjetja in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, zagotavlja v skladu Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Prav tako se s tem programom državna pomoč upravičencem, ki izpolnjujejo merila za velika podjetja, zagotavlja v skladu s splošnimi pogoji in pogoji iz poglavja 1.2.1.2 Sporočila Komisije Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju.
Za odpravo posledic suše v kmetijski proizvodnji z datumom nastanka 31. maj 2022 na prizadetih območjih Slovenije, ki je zajeta v programu, je treba zagotoviti 25.000.000 evrov iz sredstev proračunske rezerve v letu 2023, v katerem se bo ta program izvajal.
Za državno pomoč je namenjenih do 24.921.486,58 evrov.
Spremembe Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju intervencij v sektorju čebelarskih proizvodov iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 se spreminja časovni načrt podintervencij v čebelarstvu, in sicer se podaljšuje rok za izvedbo podintervencij.
Nadalje se poenostavljajo pogoji za sofinanciranje nakupa oziroma izdelave satnic s certifikatom ali analiznim izvidom, kar pomeni, da se bo sedaj kot analizni izvid upoštevala tudi izjava proizvajalca, ki mora vsebovati najmanj prepis analiznega izvida laboratorija, številko analiznega izvida in številko šarže.
Jasneje se tudi določa vlagatelje, ki so upravičeni do nakupa ekoloških satnic, in sicer bo sedaj do nakupa upravičen tudi konvencionalni čebelar. Prav tako se bo delež sofinanciranja nakupa oziroma izdelave satnic s certifikatom povečal tudi za čebelarje, ki so v fazi preusmeritve iz konvencionalnega v ekološko čebelarstvo.
Povračilo stroškov intervencije v neurju prizadetim občinam v severovzhodni Sloveniji
V naravni nesreči večjega obsega v severovzhodni Sloveniji v času od 16. do 23. maja 2023 je bilo prizadetih več občin, ki pa so izčrpale sredstva občinskih proračunov, namenjenih za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, skladno z določili Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vlada se je na seji odločila, da se upravičeni stroški intervencij povrnejo občinam iz priloge št. 1 ter da v ta namen Ministrstvu za obrambo, in sicer Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje iz proračunske rezerve zagotovijo sredstva v višini 1.779.061 evrov za pokritje navedenih intervencijskih stroškov. Na podlagi zahtevkov prizadetih občin bo Ministrstvo za obrambo, in sicer Uprava RS za zaščito in reševanje izplačala povračilo stroškov intervencije, ki jih izkažejo z verodostojnimi listinami, vendar ne več, kot je ocenjena vrednost za posamezno lokalno skupnost v Prilogi št. 1.
Zaradi obilnega deževja z dolgotrajnejšimi nalivi v času od 16. do 23. maja 2023, ki so povzročili plazenje tal ter poplavljanje vodotokov na območjih vzhodne Štajerske, Podravja, Pomurja, Dolenjske in Posavja, so bile več dni, za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ter drugo podporo, aktivirane enote in službe Civilne zaščite iz občinskih, regionalnih in državnih pristojnosti, vključno z materialnimi sredstvi. Zaščita je obsegala organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami naravne nesreče. Več sto sproženih plazov tal je ogrozilo infrastrukturo, stanovanjske in druge objekte, degradiralo kmetijske in druge površine. Pomoč je obsegala ukrepe in storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev pomoči.
Na podlagi podatkov iz lokalnih skupnosti je Uprava RS za zaščito in reševanje pripravila zbirno preglednico ocenjenih intervencijskih stroškov. V oceno niso vključeni stroški gasilcev oziroma drugih reševalnih enot, stroški opreme, kakor tudi ne stroški odprave posledic naravne nesreče, za katero se bo v nadaljevanju pripravila posebna ocena škode.
OCENA INTERVENCIJSKIH STROŠKOV
Neurje 16. 5.–23. 5. 2023
Izpostava URSZR MURSKA SOBOTA
| Zap. št. |
OBČINA |
Ocenjeni intervencijski stroški (EUR) |
| 1. |
Apače |
10.850 |
| 2. |
Beltinci |
11.000 |
| 3. |
Cankova |
8250 |
| 4. |
Dobrovnik |
3500 |
| 5. |
Gornja Radgona |
94.800 |
| 6. |
Grad |
2000 |
| 7. |
Križevci |
14.200 |
| 8. |
Kuzma |
3800 |
| 9. |
Lendava |
5000 |
| 10. |
Ljutomer |
12.000 |
| 11. |
Moravske Toplice |
10.000 |
| 12. |
Odranci |
1100 |
| 13. |
Puconci |
7480 |
| 14. |
Radenci |
58.000 |
| 15. |
Razkrižje |
11.000 |
| 16. |
Rogašovci |
12.000 |
| 17. |
Sveti Jurij ob Ščavnici |
19.000 |
| 18. |
Tišina |
12.300 |
| 19. |
Velika Polana |
5000 |
| 20. |
Veržej |
1600 |
|
SKUPAJ |
302.880 |
Izpostava URSZR MARIBOR
| Zap. št. |
OBČINA |
Ocenjeni intervencijski stroški (EUR) |
| 1. |
Benedikt |
18.730 |
| 2. |
Cerkvenjak |
3690 |
| 3. |
Duplek |
22.450 |
| 4. |
Hoče – Slivnica |
10.300 |
| 5. |
Kungota |
15.000 |
| 6. |
Lenart v Slovenskih goricah |
16.000 |
| 7. |
Lovrenc na Pohorju |
8500 |
| 8. |
Makole |
18.500 |
| 9. |
MO Maribor |
44.398 |
| 10. |
Pesnica |
115.100 |
| 11. |
Poljčane |
2800 |
| 12. |
Rače – Fram |
10.000 |
| 13. |
Ruše |
50.000 |
| 14. |
Selnica ob Dravi |
20.000 |
| 15. |
Slovenska Bistrica |
43.000 |
| 16. |
Sveta Ana v Slovenskih goricah |
100.000 |
| 17. |
Sveta Trojica v Slovenskih goricah |
3000 |
| 18. |
Sveti Jurij v Slovenskih goricah |
8200 |
| 19. |
Šentilj v Slovenskih goricah |
200.000 |
|
SKUPAJ: |
709.668 |
Izpostava URSZR PTUJ
| Zap. št. |
OBČINA |
Ocenjeni intervencijski stroški (EUR) |
| 1. |
Cirkulane |
110.120 |
| 2. |
Destrnik |
4300 |
| 3. |
Dornava |
18.000 |
| 4. |
Gorišnica |
3100 |
| 5. |
Juršinci |
5340 |
| 6. |
Majšperk |
86.300 |
| 7. |
Markovci |
12.500 |
| 8. |
Ormož |
98.000 |
| 9. |
Podlehnik |
32.000 |
| 10. |
Ptuj |
155.400 |
| 11. |
Središče ob Dravi |
10.500 |
| 12. |
Sveti Andraž v Slovenskih goricah |
57.250 |
| 13. |
Sveti Tomaž |
3000 |
| 14. |
Trnovska vas |
20.203 |
| 15. |
Videm |
60.000 |
| 16. |
Zavrč |
72.500 |
| 17. |
Žetale |
18.000 |
|
SKUPAJ: |
766.513 |
SKUPAJ
| Zap. št. |
Izpostava URSZR |
Ocenjeni intervencijski stroški (EUR) |
| 1. |
MARIBOR |
709.668 |
| 2. |
MURSKA SOBOTA |
302.880 |
| 3. |
PTUJ |
766.513 |
|
SKUPAJ: |
1.779.061 |
|
|
|
Sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na podlagi neposrednih pogodb
Namen sofinanciranja teh investicij je izboljšanje zdravja prebivalstva na podlagi povečanja dostopnosti in izboljšanja kakovosti zdravstvenih storitev na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Na podlagi Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 se za izvajanje investicij v javne zdravstvene zavode, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na primarni ravni, zagotavlja 200 milijonov evrov, od tega okvirno 160 milijonov evrov za celotno primarno raven in 40 milijonov evrov za izgradnjo satelitskih urgentnih centrov.
Predmet sofinanciranja investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na podlagi neposrednih pogodb so investicije v objekte zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj ali zdravstvenih ambulant oziroma opremo, namenjene za izvajanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, z namenom zagotavljanja enakih pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji države na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in z namenom zagotavljanja manjkajočih površin ali prostorov, ki se uporabljajo za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Maksimalni znesek sofinanciranja je vezan na število prebivalcev mestne občine oziroma občine in znaša 80 evrov na prebivalca. Pri višini sofinanciranja posamezne investicije se upošteva tudi kriterij razvitosti občine, kot merilo za sofinanciranje investicij na podlagi 24. člena Zakona o financiranju občin.
Ministrstvo za zdravje je v letu 2022 izvedlo javni razpis za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za leti 2022 in 2023. Na podlagi izkušenj iz izvedenega predmetnega razpisa, tudi v duhu odprave velikih administrativnih bremen tako na strani prejemnikov sredstev kot tudi neposrednega proračunskega uporabnika, ki dodeljuje sredstva in upoštevajoč veljavne pravne podlage, smo na Ministrstvu za zdravje pripravili predlog sklepa, s katerim Vlada Republike Slovenije določi pogoje za dodelitev sredstev za sofinanciranje. Izhajajoč tudi iz dejstva, da je končno število upravičencev (t. j. občin) znano in da se obseg sredstev iz zakona za ta namen dodeli oziroma razdeli na podlagi objektivnih in nediskriminatornih kriterijev, torej da vsakemu prebivalcu Republike Slovenije pripada enaka višina sredstev v višini 80 evrov. Izvedba javnega razpisa za dvoletno obdobje se je izkazala tudi problematična v delu določitve obdobja, v katerem morajo biti porabljena sredstva oziroma izvedena investicija. Nekateri upravičenci planirajo večje investicije, katerih časovnice izvedbe presegajo postavljene okvirje, zato podaljšujemo rok izvedbe teh investicij do 30. 11. 2028.
Vir: Vlada RS, NJ